Šepetalec

Šepetalec je del gledališke ekipe. Prisoten je pri celotnem procesu pripravljanja uprizoritve. Njegovo delo se začne že z uvodno vajo, na kateri režiser in dramaturg predstavita koncept predstave, lektor pa opredeli jezikovno-slogovne usmeritve. Uvodni vaji sledijo bralne vaje, na katerih šepetalec opazuje in si zapisuje jezikovne posebnosti, naglase in način govora posameznega igralca. V primeru, da kateri izmed igralcev na vajah ni prisoten, ga šepetalec nadomesti. Po končanih bralnih vajah se gledališki proces premakne v prostor. Takrat že začnejo načrtovati premike in geste. Na tej točki je naloga šepetalca, da igralcem, ki na začetku še ne znajo besedila, pomaga s prišepetavanjem. Šepetalčeva vloga se zmanjšuje tekom vaj, ko igralci vedno bolj obvladajo besedilo.

Na vajah besedilo podaja razločno in glasno, na predstavah pa se to spremeni. Ko je predstava pripravljena in jo uprizarjajo pred občinstvom, šepetalec govori čim bolj neslišno, ampak dovolj jasno, da ga igralec razume. Njegov delovni prostor v času poteka predstave je miza s stolom in lučjo, ki se nahaja ob zavesi, na levi strani odra.

Šepetalčevi osnovni pripomoček je dramska predloga, v katero si s pisalom zapisuje jezikovne in slogovne posebnosti ter druge iztočnice. Njegov delovni prostor je miza, stol in luč, ki mu omogoča, da lahko bere v temi.

Šepetalec gledališkim igralcem na vajah pomaga pri učenju besedila. Ko se predstave uprizarjajo, jim prišepetava besedilo, če ga med nastopom pozabijo.

Šepetalec je prilagodljiv, vesten, odgovoren in zanesljiv. Vešč je komunikacije in zna delati z ljudmi. Ima posluh za jezik in pozna gledališke ter literarne značilnosti.

Delovno okolje šepetalca je zaodrje gledališča, ki ima veliko tehnične opreme. Nad njegovo mizo so nameščene luči, obkrožen je s scenskimi elementi, ki se lahko podrejo in povzročijo poškodbe. Ker dela v temi z minimalno svetlobo, lahko pride do težav z očmi. Večino delovnika sedi, zato se lahko pojavijo bolečine v križu.

Za poklic šepetalca ne obstaja strokovna izobrazba. To delo lahko opravljajo posamezniki s končano srednješolsko izobrazbo.

Šepetalec mora dobro poznati gledališko in literarno umetnost ter slovenski jezik. Zaželena je splošna razgledanost in zanimanje za kulturo.

Za potrebe opravljanja poklica je priporočljiv dober vid, saj dela v slabo osvetljenem prostoru. Biti mora pozoren opazovalec in imeti dober posluh za jezik. Da si zapomni vse informacije, mora imeti dober spomin. Med delovnim procesom mora biti zbran in sposoben hitro odreagirati.

Šepetalec je zaposlen v različnih gledališčih.

Temeljno delovno področje šepetalca so uprizoritvene umetnosti.

Delovni čas šepetalca se prilagaja na urnik vaj in predstav. Velikokrat dela tudi med vikendi, z ekipo potuje na gostovanja. Ko se gledališka sezona na začetku poletja zaključi, skupaj s celotnim gledališkim osebjem odide na dopust.

Prosta delovna mesta razpišejo gledališča.