I. gimnazija v Celju

I. gimnazija v Celju – veliko več kot le pouk in učenje

I. gimnazija v Celju je šola, ki jo že dolga leta odlikujejo odlični rezultati pri učenju, na maturi, na tekmovanjih iz znanj, v športu, kulturi, raziskovanju. Povsod. Dijakom daje številne možnosti in priložnosti, da razvijejo svoje potenciale in talente. Spodbuja jih in oblikuje v zdravo in kritično misleče ljudi. I. gimnazija v Celju v svojem lokalnem, a tudi širšem okolju uživa status odlične šole, po svojih rezultatih pa sodi v sam vrh slovenskih gimnazij.

Skozi našo gimnazijo je v dobrih dveh stoletjih (šola neprekinjeno deluje od leta 1808) šla skoraj nepregledna množica ljudi, ki so naredili izjemne poklicne kariere, mnogi med njimi pa so tudi močno zaznamovali svoje stroke in aktivno soustvarjali slovensko zgodovino – od Antona Martina Slomška in Aškerca do Kajuha in Lile Prap, od Stanka Lorgerja, Katarine Srebotnik, Bena Udriha, Petra Kauzerja, Anemari Velenšek, Ane Drev in bratov Žvižej do Mojmira Sepeta, Ota Pestnerja, Nuške Drašček in Marjetke J. Vovk, od Matjaža Kmecla do Milana Brgleza, Zdravka Počivalška in Irene Majcen, od Stanislava Pejovnika do Franja Bobinca.

Če kdo na tem svetu, potem otroci začutijo, kdo je kdo v šoli in v katero galaksijo šolskega sistema sodi njihova šola. Naša in moja I. gimnazija je šola z žlahtno tradicijo in sila bogato, burno zgodovino. Sedanji in nekdanji dijaki znajo o prvi celjski gimnaziji – o Kajuhu, kot šolo zadnja desetletja slengovsko imenujejo – povedati, da je resnična zvezda, da je res šola z dušo: zahtevna in stroga, a hkrati svobodna in ustvarjalna, topla in domačna, samosvoja in drugačna.

Taka je že več kot 200 let. Skromno upam, da taka ostaja vsaj malo tudi zaradi mene. Že 35 let tam na Kajuhovi 2 v Celju poskušam razumeti njen včeraj, še bolj pa njen danes in jutri. Trudim se živeti z mladostjo svojega časa, in ne s časom svoje mladosti.

Mogoče bom koga razjezil ali razočaral, a dobra šola zame ni tista po meri človeka, ampak tista – če se poigram z besedami –, ki meri človeka, ker hoče nekaj iz njega narediti. Dobra šola je tista, ki je ni strah dela, prizadevnost in napor pa javno priznava in ju šteje za vrednoto. Dobra šola je zahtevna šola. Taka, ki uči in tudi nauči; taka, ki vzgaja in tudi vzgoji; taka, ki ustvarja in oblikuje osebnosti. I. gimnazija v Celju je že od nekdaj več kot le neka šola ali program. Že od nekdaj je veliko več kot le pouk in učenje; je ponos, je pripadnost in je svojstven, ambiciozen način življenja in razmišljanja.
Ponosen sem in srečen, da sem svojo gimnazijo (tudi jaz sem bil njen dijak v letih 1973–77) kot ravnatelj popeljal v njeno tretje stoletje delovanja in da je danes v svoji organizaciji in metodah dela, v učno tehnološki opremljenosti in standardu svojih dijakov in profesorjev resnično šola 21. stoletja: odprta, demokratična, napredna, urejena, ustvarjalna, uspešna.

Šola za življenje. Šola za danes in jutri.