Čeprav strokovnjaki najrazličnejših področij izpostavljajo pomen in vlogo gibanja za razvoj otrok in mladih, se na tem področju v šolski praksi spremembe dogajajo zelo počasi oz. so odvisne od posameznega učitelja oz. vzpodbude vodstva.
Starc (2019, str. 22) izrazi zaskrbljenost nad dejstvom, »/…/da strokovnjaki in politiki na področju šolstva kljub vsem dokazom o povezanosti med telesno dejavnostjo in delovanjem ter razvojem možganov, ki jih je znanost nakopičila v preteklih desetletjih, tega niso znali uspešno pretopiti v prakso.«
Številne pretekle kot tudi sodobnejše, novejše raziskave kažejo, da je potrebno v učne procese v vsa predmetna področja vnesti več gibanja, s čimer bomo pripomogli k motoričnemu, čustvenemu in kognitivnemu razvoju otrok in mladostnikov.
Z vključevanjem športnih iger v pouk nešportnih predmetov (npr. v pouk slovenščine) otroke in mladostnike motiviramo za učenje, jim pomagamo osmisliti pomen opravljanja domačih nalog, vzpodbujati sodelovalno učenje, dobre medvrstniške odnose, povezanost med učenci ipd. Izboljša se razredna klima in medsebojna komunikacija ter mladostnikova samopodoba, poveča se njihova notranja motivacija, vedoželjnost, samozavest …
Znanje, usvojeno z gibanjem, se je izkazalo kot trajnejše, saj si učenci v veliki meri zapomnijo, v kateri situaciji (okolju) in npr. v katerem delu igre jih je nasprotnik zadel z žogo in kaj je bil pravilen odgovor na vprašanje, ki jim ga je zastavil učitelj. Pri tem nova znanja pridobivajo vsi učenci (ne zgolj učenec, ki »si rešuje življenje v igri«), saj želijo sami, ko bodo v podobni situaciji, na vprašanje odgovoriti pravilno in tako ostati v igri in pomagati ekipi oz. zmagati.
Morebitne izzive tovrstnemu učenju predstavljajo predvsem (prostorski) pogoji, ki jih imajo šole za izvajanje aktivnosti na prostem (prostorske stiske, omejene površine šolskega okoliša ipd.). Vendar so tudi te ovire premostljive, saj lahko z nekaj kreativnosti z gibanjem poučujemo tudi v razredih – nekaj primerov smo vam prikazali v prejšnjem prispevku, morda vam bo v pomoč tudi naslednji primer:
Igra DAN – NOČ
Gibanje pa lahko v pouk posameznih (nešportnih) predmetov vključimo tudi v razredu, ko vremenske razmere za pouk na prostem niso ugodne in so učenci v razredih ves čas pouka. Vsem znana igra je dan – noč. Učenci na učiteljev ukaz: »Dan!« vstanejo in na ukaz: »Noč!« sedejo.
Prilagojena pravila
Pravila igre dan – noč smo pri pouku slovenščine preoblikovali, saj smo želeli na drugačen način ponoviti znanje besednih vrst.
a) Prepoznava samostalnikov/glagolov
Učitelj izmenjaje izbira glagole in samostalnike. Pri tem učenci ob učiteljevem imenovanju glagola sedijo, ob primeru samostalnika pa stojijo. Učenec, ki ne prepozna ustrezne besedne vrste (ob samostalniku sede in ob glagolu vstane), izpade iz igre.
Npr.:
Učitelj: »Sedenje,« – učenci vstanejo.
Učitelj: »Skačem,« – učenci sedejo.
b) Prepoznava predlogov/veznikov
Učitelj izmenjaje izbira predloge in veznike. Pri tem učenci ob učiteljevem imenovanju predloga sedijo, ob primeru veznika pa stojijo. Učenec, ki ne prepozna ustrezne besedne vrste (ob veznika sede in ob predlogu vstane), izpade iz igre.
Npr.:
Učitelj: »Za,« – učenci vstanejo.
Učitelj: »Ter,« – učenci sedejo.
Tovrstno znanje je torej trajnejše, saj ga učenci povežejo z ugodjem (aktivnostjo oz. z gibalnimi igrami), zato bi bilo umestno razmisliti, kako in katere gibalne veščine bi bilo smiselno umestiti v različna nešportna predmetna področja in tako prispevati k lažjemu usvajanju znanj in veščin kot tudi k večji motiviranosti učencev ter njihovemu senzomotoričnemu, duševnemu in kognitivnemu razvoju.
Viri
Ayers, J. (1972). Sensory Integration and the Child: Los Angeles. Western Psychological Services. V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
Houston, J. (1982). V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
MIZS (2014): Predmetnik za osnovno šolo.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Predmetnik-OS/Predmetnik-za-osnovno-solo.pdf
Montessori, M (1988). The Montessori method. New York: Schocke.
Prgić, J. (2018). Kinestetični razred. Učenje skozi gibanje. Praktični priročnik z več kot 100 vajami in igrami. Svetovalno–izobraževalni center MI, Griže.
Starc, G. (2019). Pomen gibanja za učno uspešnost otrok. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 17(1), 9–25, 119.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-38ZF7GIU/9ac478db-6e81-464f-b67d-bcf30ad5ffbf/PDF
Tancig, S. (2015). Utelešena kognicija in možgani v digitalni dobi. V J. Port (ur.), Telo in tehnologija (str. 79–92). Zbornik 8. kulturološkega simpozija. Ljubljana: Kult.co, društvo kulturologov. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXRQGZVQ
Zavod ŠKL. Pravila igre ŠKL med dvema ognjema. MDO – Med dvema ognjema – Pravila (skl.si)
