V preteklih prispevkih smo prikazali nekaj primerov učenja z gibanjem v naravi.
Ker pa okoliščine za pouk na prostem niso vedno primerne, vam tokrat predstavljamo nekaj primerov učenja z gibanjem, ki jih lahko uporabite tudi v razredu.
Učenje z igro in gibanjem v razredu
Tudi ko zunanji pogoji niso primerni za gibanje in učenje na prostem, lahko različne aktivnosti, ki omogočajo učencem pridobivati znanje in se hkrati gibati, izvajamo v razredu. V nadaljevanju opisujemo nekaj primerov tovrstnih dejavnosti.
Pantomima
Gibanje pa lahko v pouk posameznih (nešportnih) predmetov vključimo tudi v razredu, ko vremenske razmere za pouk na prostem niso ugodne in so učenci v razredih ves čas pouka. Ena izmed iger, ki jih lahko vključimo v pouk slovenščine, je igra pantomime.

Slika 7: Pantomima pri pouku slovenščine.
Opis igre
Eden izmed učencev poskuša s pomočjo kretenj, obrazne mimike ipd. nebesednim načinom sporočanja učencem prikazati besedno zvezo, ki mu jo na list zapiše učitelj. Npr.: učenec naj sošolcem s pantomimo pokaže naslednje besedne zveze: Brižinski spomeniki, primera ali komparacija, pridevniška beseda …
Sošolci z ugibanjem na osnovi prikazanega iščejo ustrezno besedo ali besedno zvezo, vsebinsko povezano npr. z v preteklih učnih urah usvojeno učno vsebino ali zaključeno učno enoto.

Slika 8: Sporočanje z neverbalno komunikacijo (mimika in kretnje).
Prilagojena pravila
Učenec, ki ugotovi besedno zvezo, lahko izbira: ali bo prevzel vlogo pantomimika ali pa določil sošolca, ki bo to vlogo prevzel namesto njega. Lahko pa tudi sam izbere oz. določi besedno zvezo, ki jo bo moral s pantomimo sošolcem prikazati naslednji učenec.

Slika 9: Učenka s pantomimo prikazuje besedno zvezo Martin Luther.

Slika 10: Učenki kažeta naslov literarnega obdobja: romantika.
Predlogi podobnih gibalnih aktivnosti
Podobne aktivnosti, ki vključujejo vsebine posameznega »nešportnega« predmetnega področja in gibanje in se lahko izvajajo tako v naravi kot v razredu, so npr. ristanc, preskakovanje kolebnice, vrtenje hula hoop obroča, igra človek, ne jezi se ipd. Pravila igre, ki naj vsebujejo tudi učne vsebine posameznega predmeta, lahko oblikujete sami ali skupaj z učenci.
Viri
Ayers, J. (1972). Sensory Integration and the Child: Los Angeles. Western Psychological Services. V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
Houston, J. (1982). V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
MIZS (2014): Predmetnik za osnovno šolo.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Predmetnik-OS/Predmetnik-za-osnovno-solo.pdf
Montessori, M (1988). The Montessori method. New York: Schocke.
Prgić, J. (2018). Kinestetični razred. Učenje skozi gibanje. Praktični priročnik z več kot 100 vajami in igrami. Svetovalno–izobraževalni center MI, Griže.
Starc, G. (2019). Pomen gibanja za učno uspešnost otrok. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 17(1), 9–25, 119.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-38ZF7GIU/9ac478db-6e81-464f-b67d-bcf30ad5ffbf/PDF
Tancig, S. (2015). Utelešena kognicija in možgani v digitalni dobi. V J. Port (ur.), Telo in tehnologija (str. 79–92). Zbornik 8. kulturološkega simpozija. Ljubljana: Kult.co, društvo kulturologov. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXRQGZVQ
Zavod ŠKL. Pravila igre ŠKL med dvema ognjema. MDO – Med dvema ognjema – Pravila (skl.si)