Številni strokovnjaki izpostavljajo pomen gibanja za razvoj otrok in mladostnikov pa tudi odraslih (več o tej temi si lahko preberete v našem predhodnem prispevku), zato smo pri pouku poskušali gibanje vključiti tudi v številne nešportne učne predmete/vsebine.
V tokratnem prispevku vam predstavljamo nekaj možnosti – primere gibalnih ur pri pouku slovenščine.
Omenjene metode pa lahko prilagodite svojemu strokovnemu področju oz. starostni skupini učencev, dijakov ali študentov.
Učenje z igro in gibanjem na prostem
Pred izvedbo prve učne ure v gibanju z učenci določimo pravila igre, ki poleg igre oz. športnih (gibalnih) aktivnosti na prostem vključujejo poznavanje snovi – pretekla usvojena ali nova znanja maternega jezika in/ali književnosti. Učenci morajo torej v posamezno športno aktivnost ali igro vključiti znanja učne snovi slovenskega knjižnega jezika in/ali književnosti. Skupaj tako oblikujemo pravila različnih športno-jezikovnih iger in tako povežemo znanja športne vzgoje z znanji, usvojenimi pri pouku slovenščine.
Slovenščina med dvema ognjema
Igro med dvema ognjema smo izbrali, ker jo dobro poznajo tako učenci kot učitelji vse od prve do tretje triade osnovne šole.
Opis igre
Učence razdelimo v 2 ekipi, ki se postavita vsaka v svojo igralno površino. Vsaka ekipa določi svojega odposlanca (konzula), ki zasede mesto na drugi strani igrišča. Z metom kovanca določimo, kateri ekipi bo na začetku igre pripadla žoga. Ekipi začneta igro s tremi podajami preko polja do konzula, pri tem nasprotna ekipa žoge ne sme prestreči.
Pravila smo povzeli po Šolski košarkarski ligi (ŠKL), kjer navajajo, da je igralec izločen iz igre, če ga igralec nasprotne ekipe zadane z žogo. V tem primeru se mora sprehoditi do zadnje črte nasprotnikovega polja, od koder nadaljuje z igro (lovi žogo, jo podaja svoji ekipi in poskuša zadeti igralce nasprotne ekipe).
Prirejeno pravilo
Zadnje pravilo smo nekoliko spremenili oz. prilagodili pouku slovenščine. Pri tem smo se zgledovali po računalniških igricah, kjer imajo liki »več življenj«. Tako smo klasični igri med dvema ognjema dodali navodilo, da učenec, ki ga z žogo zadane igralec nasprotne ekipe, ostane v igri, če pravilno odgovori na eno (lahko tudi več, če se pred tem z učenci tako dogovorimo) izmed vprašanj, povezanih z učnimi vsebinami (npr.: navedi vse samoglasnike slovenskega knjižnega jezika; kdo so predstavniki protestantizma na Slovenskem in katere so njihove zasluge …).
Vsak izmed učencev ima torej možnost ostati v igri oz. se vrniti med soigralce, če je odgovor na vprašanje, ki ga zastavi učitelj, pravilen. Zastavljanje vprašanj lahko nadomestimo s pregledom posamezne domače naloge ipd. (npr. če je domača naloga, ki jo učitelj preveri, opravljena (pravilno), se lahko učenec vrne v igro, v nasprotnem primeru izpade iz igre).
Omenjeno dejstvo (»reševanje življenja z znanjem«) učence vzpodbudi k sodelovanju, učenju, opravljanju domačih nalog ipd., saj ne želijo »izpasti iz igre,« in tako svoji ekipi onemogočiti morebitno zmago, hkrati pa na tak način ugotovijo, da je v znanju moč in da lahko znanje »rešuje življenja« tudi dobesedno.
Opazili smo tudi, da soigralci, ki so preslišali vprašanje, ki ga je dobil učenec, o slednjem povprašajo sošolca in hkrati tudi sami razmislijo, kaj naj bi bil ustrezen odgovor na zastavljeno učiteljevo vprašanje in kaj ne (slika 2). Tovrstno usvajanje znanja se je izkazalo za trajnejše, saj si učenci v veliki meri zapomnijo, kaj in v katerem primeru oz. delu igre jih je nasprotnik zadel z žogo in kaj je bil pravilen odgovor na vprašanje – tudi v času pouka v razredu. Tovrstno znanje je torej trajnejše, saj ga učenci povežejo z aktivnostjo.
Slika 1: Slovenščina med dvema ognjema.
Slika 2: Soigralci poslušajo, ali bo sošolec/soigralec pravilno odgovoril na vprašanje.
Slika 3: Učenci preverjajo znanje sošolke.
Učencem, ki zaradi morebitnih poškodb ne morejo sodelovati pri športnih igrah, dodelimo vlogo učiteljevih pomočnikov: s pomočjo učnih pripomočkov (delovni zvezki, zvezki, učbeniki ipd.) zastavijo sošolcem vprašanja iz učne snovi in nato preverijo (ob pomoči učitelja) ustreznost odgovora.
Knock-out
V igri lahko sodelujejo vsi učenci, lahko pa jih razdelimo v skupini glede na spol.
Opis igre
Učenci se postavijo v kolono, pri tem imata prva dva vsak svojo košarkarsko žogo. Žogo vodita do koša, pri tem mora koš najprej zadeti učenec, ki je bil v koloni prvi. Če sošolec, ki je bil v koloni za njim (na drugem mestu), prej zadane koš, prvi učenec izpade iz igre.
Prilagojeno pravilo
Tudi v tej igri smo pravila prilagodili pouku slovenščine: učenec/tekmovalec, ki ni pravočasno zadel koša oz. ga je pri tem prehitel sošolec/tekmovalec za njim, lahko ostane v igri (ohrani »življenje«), če pravilno odgovori na vprašanje, ki ga zastavi učiteljica. Tudi v tem primeru lahko zastavljeno vprašanje nadomestimo s pregledom domače naloge ipd.
Slika 4: Igra knock-out med poukom slovenščine.
Slika 5: Učenec se s pravilno rešeno nalogo bori za »dodatno življenje« v igri.
Tudi pri tej igri učencem, ki ne morejo sodelovati pri športnih igrah, dodelimo vlogo pomočnika učitelja, kot je navedeno v primeru igre med dvema ognjema.
Primeri podobnih gibalnih iger
Ker se repeticije tudi učenci kmalu naveličajo in jim učne ure z enakimi učnimi metodami počasi postanejo samoumevne in jim kaj kmalu ne predstavljajo več izziva in motivacije, lahko v učenje nešportnih predmetov vključujemo tudi najrazličnejše druge (gibalne) igre, kot so npr. lovljenje (sami smo ga poimenovali Ujemi književnost/slovnico – učenec, ki ga sošolec ulovi, ostane v igri, če pravilno odgovori na vprašanje), skrivalnice (ali: Skrij se pred slovnico/slovenščino – učenec, ki ga sošolec odkrije oz. najde njegovo skrivališče, ostane v igri, če pravilno odgovori na vprašanje učitelja) ipd.
Slika 6: Igra ujemi književnost/slovnico.
Viri
Ayers, J. (1972). Sensory Integration and the Child: Los Angeles. Western Psychological Services. V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
Houston, J. (1982). V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
MIZS (2014): Predmetnik za osnovno šolo.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Predmetnik-OS/Predmetnik-za-osnovno-solo.pdf
Montessori, M (1988). The Montessori method. New York: Schocke.
Prgić, J. (2018). Kinestetični razred. Učenje skozi gibanje. Praktični priročnik z več kot 100 vajami in igrami. Svetovalno–izobraževalni center MI, Griže.
Starc, G. (2019). Pomen gibanja za učno uspešnost otrok. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 17(1), 9–25, 119.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-38ZF7GIU/9ac478db-6e81-464f-b67d-bcf30ad5ffbf/PDF
Tancig, S. (2015). Utelešena kognicija in možgani v digitalni dobi. V J. Port (ur.), Telo in tehnologija (str. 79–92). Zbornik 8. kulturološkega simpozija. Ljubljana: Kult.co, društvo kulturologov. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXRQGZVQ
Zavod ŠKL. Pravila igre ŠKL med dvema ognjema. MDO – Med dvema ognjema – Pravila (skl.si)
