Vinogradnik

Vinogradnik goji in vzdržuje vinsko trto. Naloge vinogradnika vključujejo vzdrževanje vinske trte, zatiranje škodljivcev in bolezni, gnojenje, razmnoževanje, namakanje, spremljanje razvoja in značilnosti plodov, odločanje o zrelosti grozdja, času trgatve in obrezovanju trte. Ko je grozdje zrelo, ga potrgajo in spravijo v vinsko klet. Pridelek je namenjen pridelovanju vina ali pa sprotni porabi kot namizno grozdje. Vinogradnik skrbi za celotno področje vinograda, ureja poti, travnate površine in jarke.

Grozdje, iz katerega prideluje vino, stisne in ga neguje dokler ne dozori. Nato ga ustekleniči in etiketira. V postopku zorenja nenehno preverja njegovo kakovost in odpravlja morebitne težave.

Vinogradniki so pri delu pogosto tesno povezani z vinarji, agronomi in drugimi strokovnjaki, saj upravljanje vinogradov in značilnosti grozdja predstavljajo osnovo za pridelavo vin. Dodatno znanje pridobiva s samostojnim izobraževanjem v obliki seminarjev, tečajev in branjem strokovne literature.

Uporablja različna orodja (škarje, noži, klešče) in kmetijske stroje (traktor, kosilnica, škropilnica, stiskalnica) in druge vinogradniške pripomočke (sodi, posode, vedra). Z merilnimi napravami spremlja nastanek sladkorja v vinskem moštu. Pri vzdrževanju vinograda poseže po žicah, mrežah in kolih. Vinske trte pred škodljivci in boleznimi zavaruje s škropivi, gnojili in drugimi dodatki. Delovni postopek dokumentira, podatke o vinski trti in grozdju vnaša v evidence in vodi kletno knjigo.

Izdelek vinogradnikovega dela je grozdje. Tega lahko uporabljamo kot namizno grozdje, lahko ga posušimo ali pa ga predelamo v različne vrste vin (peneče, namizno, kakovostno).

Posameznik mora izkazati zanimanje za delo v naravi in za delo z vinsko trto. Imeti mora spoštljiv odnos do narave. Dobri vinogradniki so vztrajni, potrpežljivi in organizirani ter zmožni samostojnega dela. Pripravljen je spremljati novosti in svoje znanje vedno znova nadgrajevati. Je komunikativen ter dober opazovalec.

Možne so poškodbe pri delu z orodji, stroji in napravami. Ker dela tudi s škropivi in gnojili, lahko pride do alergijskih reakcij ali zastrupitev. Tem nevarnostim se lahko izogne z redno uporabo zaščitnih oblačil in z upoštevanjem varnostnih določil.

Vinogradnik se izobražuje na kmetijskih šolah. Pridobi lahko poklicno srednješolsko izobrazbo ali univerzitetno izobrazbo iz agronomskega področja.

Kmetijske šole posameznika opremijo s potrebnim vinarskim in vinogradniškim znanjem. Tam spozna postopke, ki so povezani z vzgajanjem, razmnoževanjem, gnojenjem, zaščito in vzdrževanjem vinske trte. Imeti mora tehnično znanje, ki mu koristi pri delu s stroji in napravami. Če pri obdelovanju vinograda uporablja traktor, mora imeti traktorski izpit. Če se ukvarja tudi s pridelovanjem vina in kletarjenjem, mora poznati ustrezno zakonodajo in higienske predpise in imeti opravljen izpit iz varstva pri delu. Pri trženju lastno pridelanega vina in grozdja mora pred vpisom v register pridelovalcev izkazati higienske in tržne standarde.

Vinogradnik mora biti v dobri telesni kondiciji, saj je njegovo delo velikokrat fizično naporno. Imeti mora dobro razvite ročne spretnosti, dober vid in razvit smisel za vonj ter okus. Ker dela z gnojili in škropivi, je zaželeno, da nima resnejših alergij.

Zaposlen je v kmetijski dejavnosti, natančneje v vinogradništvu. Svoj poklic lahko opravlja kot samostojni vinogradnik, lahko pa se zaposli pri večjem vinogradniškem podjetju ali drugem zasebniku.

Vinogradnik dela na vinogradniškem področju. Dela lahko kot samostojni vinogradnik ali pa je zaposlen pri drugih kmetijskih obratih (vinogradniške zadruge, kombinat, trsnica) ali večjih vinogradniških podjetjih. Če dela v večjem vinogradniškem podjetju, se običajno specializira za točno določeno področje (cepljenje, vzgajanje sadik, kletarjenje itd.). Kot samostojni vinogradnik je sam zadolžen za vinograd in njegove pridelke. Vino, ki ga pridela, pogosto prodaja v lastnem vinotoču.

Dela v vseh vremenskih razmerah. Večinoma dela na prostem, del delovnega procesa pa poteka tudi v vinski kleti, kjer je vlažno in temačno. Dela pretežno stoje, pogosto se prepogiba, dela na višini, na nestabilnem terenu in prenaša težja bremena. Nima točno določenega delovnega časa, v času trgatve dela tudi pozno v noč in med vikendi.

Vinogradnik se lahko zaposli kot samostojni vinogradnik. Dela lahko tudi v vinogradniški zadrugi, trsnici, rastlinjaku ali pri večjih vinogradniških podjetjih.

Zahteva se srednješolska ali univerzitetna izobrazba iz kmetijskega ali agronomskega področja. Izobrazbo lahko posameznik pridobi na programih za gospodarja na podeželju ali kmetijsko-podjetniškega tehnika.