Scenarist

Osnovno delo scenarista je pisanje scenarijev za različne kulturno-umetniške oblike, kot so radio, film, televizija ali gledališče. Scenarij je lahko avtorski, napisan na podlagi scenaristove izvirne ideje ali pa gre za priredbo dela drugega avtorja. Večinoma dela po naročilu. Pri tem mora upoštevati dolžino dela, število igralcev, temo, koncept, medij, za katerega piše in razpoložljiva finančna sredstva. Scenarist dela v tesni povezavi s producenti, režiserji, igralci in drugimi člani projektne ekipe.

Pri pisanju večinoma uporablja računalnik in računalniško opremo. Piše lahko tudi na pisalni stroj ali papir. Pri oblikovanju scenarija mora biti pazljiv na to, da so podatki, ki jih vključi, preverjeni in resnični, zato je njegovo delo tudi raziskovalno usmerjeno. Naslanja se lahko na že obstoječa literarna, filmska, radijska ali televizijska dela ali na strokovno literaturo.

Končni produkt je besedilo, ki je avtorsko ali pa je priredba že obstoječega dela. Scenarij mora biti napisan v skladu z zakonitostmi medija, za katerega piše, vsebovati mora opise dogajanja in dialoge. 

Posameznik, ki opravlja poklic scenarista, mora biti kreativen, samoiniciativen in umetniško nadarjen. Biti mora splošno razgledan, načitan in dober v jezikovnem izražanju. Poznati mora različne pisateljske tehnike in upoštevati koncept končnega projekta. Svoje ideje mora znati prilagajati zahtevam naročnika.

Opravljanje poklica ni povezano z večjimi nevarnostmi. Delo večinoma opravlja sede, zato lahko pride do težav s hrbtenico in križem. Če aktivno sodeluje tudi pri sami izvedbi projekta, mora na prizorišču upoštevati navodila za varnost pri delu.

Zaželena je končana univerzitetna izobrazba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

Imeti mora bogat besedni zaklad in dobro poznati slovnico. Poznati mora tudi zakonitosti medija, za katerega piše, pa naj bo to gledališče, film, radio ali televizija. Biti mora spreten v komunikaciji in zmožen delati v skupini, hkrati pa mora izkazati veliko mero samoiniciativnosti in zmožnosti samostojnega dela. Pri delu mora biti prilagodljiv in na tekočem z novostmi. 

Posebej je zaželena dobra psihična kondicija. Pisanje scenarija je namreč dlje trajajoč proces, ki zahteva veliko vztrajnosti, koncentracije in samokritike. 

Scenarist je lahko zaposlen kot redni sodelavec v radijskih, gledaliških ali televizijskih ustanovah. Večina scenaristov je samozaposlenih in delajo honorarno pri različnih projektih. 

Dela na kulturno-umetniškem področju; natančneje na področju radijske, televizijske, gledališke in filmske produkcije. Piše lahko tudi scenarije za različne prireditve in dogodke. 

Dela poteka večinoma sede in v zaprtih prostorih. Delovnik scenarista je precej raznolik. Ko je tik pred rokom za oddajo, velikokrat dela dlje. Če je samozaposlen, njegovo delo poteka glede na časovnico projektov, za katere ga angažirajo, zato je velikokrat izpostavljen finančni nesigurnosti.

Scenaristi običajno študirajo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.