Ribič na odprtem morju

Ribič na odprtem morju lovi ribe. Ulov s posadko razvrstijo na krovu, ga očiščijo, shranijo na led ter očistijo ribiško barko. Pred in po ribarjenju preverijo trnke in mreže in opravijo ostala potrebna popravila. Posadka mora na ribiški barki na odprtem morju opravljati še druga opravila (kuhanje, vzdrževanje ter čiščenje). Posadka uporablja stroje in elektronsko opremo za iskanje rib. Vsi udeleženci posadke morajo znati ukrepati v primeru nesreče na morju.

Delovni pripomočki ribiča so mreže, parangal (sistem številnih trnkov z vabami na dolgi osnovni vrvici), trnki, ribiška oprema in pripor ter osti. Večje ribiške ladje pa imajo še dvigala za mreže, zabojnike za razvrščanje ulova ter svetila za privabljanje ribjih jat.

Izdelki in storitve ribiča so ulovljene ribe, morski sadeži in druge morske živali, ki jih ob zgodnjih jutranjih urah pripeljejo v pristanišče.

Za opravljanje poklica je pomembno poznavanje lokalnega okolja, občutek za delo v skupini ter izkušnje za iskanje in lovljenje rib. 

Poklicne nevarnosti pri opravljanju poklica ribiča so: neurje na odprtem morju, dvigovanje ulova in možnost poškodbe, spolzka tla in možnost zdrsa. Potrebna je zaščitna oprema in zaščitna oblačila.

Predvidena izobrazba za ribiča je uspešno končana srednja poklicna izobrazba in uspešno opravljen ribiški tečaj.

Ribič mora biti fizično močan in sposoben dela v skupini, samoiniciativen, v različnih situacijah se mora znati hitro odzvati. Ker so barke opremljene s sodobno tehnologijo za elektronsko iskanje rib, mora ribič znati upravljati z ustrezno tehnično opremo.

Potrebne psihofizične sposobnosti ribiča so dobro zdravstveno stanje, fizična vzdržljivost in dober vid.

Delovno področje ribičev je predvsem akvatorij v bližini slovenske obale v času sezonskega prihoda in selitve ribjih jat k toplejši obali na severu Jadrana.

Ribič preživi veliko časa na morju, posledično je njegov delavnik zelo dolg in poteka v izmenah. Njegovo delo poteka pretežno na palubi in v vseh vremenskih pogojih.