Računalniški operater

Računalniški operater opravlja rutinsko delo, ki je potrebno, da centralizirano organizirane računalniške obdelave potekajo nemoteno (vklop, izklop, preproste nastavitve računalniških perifernih naprav, komunikacijskih naprav in omrežja, nadzor delovanja). Poznati mora različne tipe pomnilnikov in različne tipe magnetnih tračnih medijev. Njegovo delo vključuje tudi preproste posege čiščenja in vzdrževanja naprav, menjavo papirja, pisalnih trakov in potrošnega materiala. Operater beleži in opazuje delovanje naprav, računalniškega omrežja in mreže, nato pa na podlagi opažanj pripravi poročilo, ki ga posreduje nadrejenim. Strogo mora spoštovati postopke in navodila za varovanje podatkov, določa pa tudi redno izvajanje programov.

Računalniški operater ne potrebuje dodatnih delovnih pripomočkov – dela po predpisanih navodilih in ima za nadzor sistema in naprav vnaprej pripravljene programe.

Storitev računalniškega operaterja je delujoč sistem za prenos in obdelavo podatkov. Rezultati obdelav so praviloma na papirju ali strojno berljivih medijih. Operater opravi vizualno kontrolo ter preveri, če so na razpolago vsi izdelki iz določene obdelave.

Računalniški operater mora obvladati številke, medsebojni odnos med števili, pomen in rešitve ter mora imeti sposobnost kombiniranja številk. Od operaterja se zahteva odgovornost do predpisanih postopkov, beleženje dela in skrb za naprave, s katerimi dela.

Nevarnost pri opravljanju poklica predstavlja delo z napravami, ki jih poganja električni tok. Operater mora biti v dobri telesni pripravljenosti, ker dela s škatlami papirja za tiskalnik, diski, magnetnimi trakovi in drugimi deli komunikacijskih in računalniških naprav.

Predvidena izobrazba za poklic je uspešno končana srednja šola tehnične ali računalniške smeri, lahko pa tudi nižja izobrazba, če ima kandidat potrebne sposobnosti za opravljanje poklica.

Zahtevana izobrazba za operaterja je končana srednja šola računalniške ali tehnične smeri, lahko je tudi nižja, če je opazno, da ima kandidat potrebne sposobnosti. Dodatno usposabljanje je prednost v vsakem primeru, še posebej, če ima kandidat ambicije za napredovanje v bolj zahtevne poklice informatike. Kot operater se lahko zaposli tudi nekdo, ki prihaja iz katerega drugega področja informatike iste ravni zahtevnosti, npr. iz centra za pomoč uporabnikom. Imeti mora nekaj tehničnega znanja. Razumeti mora zgradbo računalniškega sistema, telekomunikacijske protokole, na primer X.400 in TCP/IP, tehnično sestavo, naprave, podatkovne baze, operacijski sistem, mreže in omrežja osebnih računalnikov in aplikacijskih programov za delo z njimi (urejevalniki besedil, tabel in podatkovnih baz) ter načinov in postopkov za poročanje o delu v skladu z navodili in delovnim načrtom.

Operater se usposablja za delo, ki je predpisano s postopki za delo z napravami in programi. Dela s programskimi orodji in možnostmi operacijskega sistema, s sistemi, produkti, storitvami, napravami in programi okolja, katerega delovanje nadzoruje. Poznati mora osnove delovanja in naprave komunikacijske tehnologije, načine in postopke priklapljanja in odklapljanja naprav ter nameščanje programov, kamor sodi tudi preizkušanje delovanja in določanja okvar in napak.

Posameznik, ki opravlja ta poklic, mora biti komunikativen, imeti mora smisel za analitično razmišljanje, biti mora tudi ustvarjalen. Zaželene so dobre psihofizične sposobnosti, saj mora delo opravljati v visokem stanju koncentracije in zbranosti, hkrati pa mora biti zmožen hitrega odzivanja.

Računalniški operater se lahko zaposli v sistemskih službah in podatkovnih centrih.

Dela na področju poslovne organizacije in pri podjetjih, ki se ukvarjajo z razvijanjem programskih izdelkov.

Delo poteka v zaprtem prostoru, v računalniški sobi ali sistemskem prostoru. Delovni prostor je klimatiziran. Prisoten je hrup. Dela v izmenah, občasno tudi ob praznikih in vikendih.