Oskrbnik etnografskih objektov

Oskrbnik etnografskih objektov skrbi za kulturno dediščino (nepremično in premično), skrbi za zbirko predmetov in jih ustrezno hrani. Oskrbnik s konservatorjem skrbi za ustrezne klimatske razmere na razstavah, depojih in med transportom predmeta. Njuna poglavitna naloga je zaščititi predmet pred propadanjem. Oskrbnik opozori konservatorja na poškodbe predmeta, skupaj se odločita, kako morebitne poškodbe odpraviti. Oskrbnik etnografskih objektov svojo zbirko nenehno dopolnjuje, zbira podatke in predmete, povezane s svojim področjem dela. Oskrbnik predmet ob prihodu v muzej inventarizira, vsak predmet označi z inventarno številko in zapiše v inventarno knjigo čim več podatkov o tem predmetu – ime, izročitelj, uporabnik, datum izdelave, čas uporabe, izvor, način uporabe, navezanost na določeno delo, povezava z drugim predmetom, identifikacija in ohranjenost predmeta, mere, način izdelave in velikost. Vsak restavratorski poseg mora oskrbnik spremljati in voditi natančno dokumentacijo. Oskrbnik vsak predmet dokumentira s slikovnim gradivom, predmete in informacije zbira z namenom, da preuči način življenja skupine ljudi v času in prostoru. Rezultate svoje raziskave posreduje javnosti na razstavah in v publikacijah, v katere vloži svoje znanje in zadosti vsem zahtevanim merilom.

Oskrbnik etnografskih objektov pri svojem delu uporablja pisarniški material, fotoaparat, računalnik, video kamero, diktafon in osebni avtomobil. Dokumenti, vezani na delo oskrbnika, so vhodni in izhodni obrazci. Predmeti nepremične in premične dediščine na terenu in muzejski predmeti, pisni viri, slikovno in fotografsko gradivo in dokumentirani ustni viri so materiali, s katerimi dela oskrbnik etnografskih objektov.

Izdelki oskrbnika etnografskih objektov so strokovne objave in razstave v različnih publikacijah in izdelana dokumentacija o muzejskem predmetu. Storitve oskrbnika etnografskih objektov so strokovna predavanja in svetovanja, organiziranje okroglih miz, simpozijev, posvetov in polemik o strokovnih vprašanjih svetovanja laični javnosti, strokovna vodenja in predstavitve kulturne dediščine v množičnih medijih.

Oskrbnik mora biti komunikativen, takten pri delu z ljudmi in imeti smisel za kulturno dediščino.

Poklicne nevarnosti oskrbnika so lahko različne poškodbe pri delu z napravami in predmeti. 

Predvidena izobrazba za poklic oskrbnika etnografskih objektov je univerzitetna izobrazba in strokovni izpit za kustosa.

Oskrbnik se mora nenehno strokovno izpolnjevati ter biti seznanjen z najnovejšimi dosežki v etnologiji in etnologiji podobnih vedah. Oskrbnik mora imeti zmožnost analiziranja ustnih in pisnih virov, slikovnega gradiva in smisel za delo v arhivih. Imeti mora občutek za prostor in risanje, obvladati mora osnovne fotografske tehnike. Obvezno je poznavanje osnov računalništva, osnov konservatorstva, ravnanja s predmeti, osnov muzealstva in opravljen vozniški izpit.

Oskrbnik mora imeti dobro fizično kondicijo, komunikacijske sposobnosti, mora se znati prilagoditi različnim situacijam ter ljudem, saj se sporazumeva z ljudmi različnih poklicev, starosti in izobrazbenih ravni. Oskrbnik zna oceniti vrednost videnih predmetov kulturne dediščine ter pridobljenih podatkov.

Delovno področje oskrbnika etnografskih objektov je muzej in delo na terenu. Teren je lahko geografsko področje, kjer se ukvarja z raziskovanjem načina življenja prebivalcev določenega geografskega območja ali pa zbira podatke o življenju skupine ljudi, ki jo preučuje in ki je ne moremo geografsko omejiti.

Oskrbnik dela v različnih neugodnih razmerah v depoju – tam so temperature nižje, ker tako predmete uspešneje shranjuje. Včasih mora dvigniti ali prestavljati muzejske predmete, kar je lahko zelo naporno.

Filozofska fakulteta