Lovec

Poklicni lovec ima veliko zadolžitev. Njegov obseg delovnih aktivnosti vsebuje pregled lovišča, področja na katerem spremlja in evidentira število divjadi in drugih živali opazovanega področja. Varuje prostoživeče živali z nadziranjem in izvajanjem del biotehniškega področja. Nadzoruje lovišče ter druge opazovalce in lovce lovišča ter preganja morebitne divje lovce. Vse opažene dejavnosti znotraj lovišča zapisuje v lovski dnevnik, s čimer sestavlja časovno zaporedje dogodkov revirja, kar je pomemben podatek za kasnejše strokovne analize. Lovec v skladu z določenim letnim načrtom izvaja odstrel divjadi in varuje lovišče pred nepredvidenimi posegi v prostor. Vlogo ima tudi pri izobraževanju javnosti, opozarjanju na morebitne ugotovitve o ekoloških spremembah na področju lovišča, kot so to npr. povečan pogin živali ali zastrupitve živali. Pomaga tudi lovcem pripravnikom in sodeluje z gozdarji, biologi, ribiškimi in lovskimi čuvaji in drugimi delavci naravovarstva.

Lovec ima več različnih delovnih pripomočkov. Za osnovo mu služi dolgocevno orožje, ob primerih iskanja nevarne ranjene divjadi pa tudi kratkocevno orožje. Za lažje opazovanje divjadi potrebuje tudi daljnogled. Ker je delovno okolje poklicnega lovca narava, sodi med njegove pripomočke nepremočljiva obleka, dobra obutev in orodja, kot so nož, lopata, sekira, kladivo. Uporablja tudi kosilnico, traktor, motorno žago in druge delovne stroje za izvajanje biotehniških del. Za pregled lovišča z zahtevnejšim reliefom, lovec pogosto uporablja terensko vozilo.

S svojim delom in aktivnostmi lovec doprinese k urejenem lovskem revirju, ki je urejen z lastnimi zemljišči in drugimi uporabniki prostora. Pod slednje spadajo tudi prostoživeče živali in divjad. Lovec poskrbi, da njegov revir zadovoljuje njihove življenjske potrebe, postavlja krmilnice in preganja divje lovce. V skladu s predpisanim letnim načrtom, lovec opravlja tudi odstrel določenega števila živali in izvaja predpisana biotehnična dela.

Lovec svoje delo večinoma opravlja v naravi, zato je pomembno, da ima naravo rad, jo zna dobro opazovati. Prepoznati mora procese, ki potekajo v narav ter predvideti posledice specifičnega dogajanja v naravi. Pri svojem delu se mora ravnati po naravovarstvenih predpisih, slediti etičnim kodeksom lovcev ter upoštevati pravice drugih uporabnikov prostora. Poklicni lovec svoje lovišče pozna najbolje, zato je v primeru vodenja gostujočih lovcev, skupnih lovov ali gostov, vodja prav on. Kot vodja mora ravnati odločno, samozavestno ter predvsem odgovorno.

Lovec mora zaradi nevarnosti nošenja in uporabe orožja pri tem upoštevati stroge varnostne predpise. Pri svojem delu uporablja tudi različna orodja in delovne stroje, pri katerih mora upoštevati predpise o varstvu pri delu ter uporabljati predpisana zaščitna sredstva. Ker se pri svojem delu srečuje z različnimi živalmi in terenom, se mora cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu in steklini. Poleg tega mora nositi delovno obleko, ki mu jo priskrbi delodajalec in sestoji iz terenske obleke in obutve.

Poklic lovca zahteva opravljen lovski izpit in izpit za lovskega čuvaja, za katera je predpogoj srednješolska izobrazba ustrezne smeri.

Lovec mora za opravljanje poklica uspešno dokončati izpit za lovca in lovskega čuvaja. Predpogoj za opravljen izpit pa je opravljena srednješolska izobrazba ustrezne smeri. Tako je usposobljen za samostojno delo v revirju, vodenje lovskega dnevnika, kronike, vodenje gostov lovcev na lov in za opravljanje drugih aktivnosti, ki jih zajema delo, kot so različna biotehniška dela in nadzorovanje posegov v prostor. Veliko spretnosti in znanj pridobi lovec skozi delovno prakso, ki bodočega lovca nauči ocenjevanja dogajanja v naravi, natančno ločevanje živalskih vrst ter opazovanje njihove telesne govorice. Glede na različni relief področja, ki ga lovec pokriva, mora imeti lovec različne dodatne veščine. Na področju visokogorja mora biti vešč gibanja po visokogorju in obvladati osnove alpinizma. Lovec se stalno izobražuje na različnih področjih, tudi z udejstvovanjem na predavanjih vodij lovišč. Pri svojem delu komunicira tudi z drugimi lovci, lastniki zemljišč in drugimi obiskovalci lovišča in revirja, zaradi česar lovcu dobro služi poznavanje tujih jezikov.

Zaradi narave dela mora biti lovec sposoben gibanja po razgibanem terenu. Zato mora biti tudi fizično zdrav, vzdržljiv, vztrajen in potrpežljiv. Njegovo zdravstveno in psihofizično stanje se preverja tudi za pridobitev listin za orožje in na rednih zdravniških pregledih. Ker delo zahteva tudi odstrel divjadi, mora lovec imeti dobro izostren vid, dober sluh in voh za zaznavo živali. Hkrati potrebuje hitre reflekse, dobro ravnotežje, zaznavanje prostora ter orientacijo. Poleg slednjega mora biti tudi telesno močan, da ustreljeno žival prenese do svojega terenskega vozila. Lovec pri svojem delu sodeluje tudi z drugimi naravovarstveniki in javnostjo, zaradi česar mora imeti dobro razvite veščine verbalnega in neverbalnega komuniciranja.

Poklicni lovec najde svoje delovno mesto na loviščih s posebnim namenom, ki so opredeljena z Zakonom o divjadi in lovstvu. Lovec lahko svoje delo opravlja v okviru Zavoda za gozdove Slovenije, ki zajema deset lovišč ali v lovišču, ki je znotraj Triglavskega narodnega parka. Poklicni lovci lahko delajo tudi kot lovski čuvaji lovišč, ki so pod okriljem lovskih družin. Te potrebujejo na vsake 2.000 hektarjev enega lovskega čuvaja (organizacija tega je v domeni posamezne lovske družine).

Delovni prostor poklicnega lovca je narava, zaradi česar se pri svojem delu sreča z različnimi vremenskimi pogoji in z njimi povezanimi nevarnosti. Zato se mora lovec prilagajati procesom narave. V skladu s tem je njegov delovni čas zelo razgiban in odvisen od narave. Svoje delo opravlja tako podnevi kot tudi ponoči (npr. odstrel živali, ki so aktivne le ponoči). Lovec svoje delo prilagaja tudi letnim časom, npr. krmljenje živali izvaja le pozimi. Sooča se tudi z naravnimi procesi, kot so padajoče veje z dreves, ki lahko ob nepripravljenosti ogrožajo človeka. Ker je narava dom živali, mora biti lovec pripravljen na morebitne ugrize in pike strupenih živali. Delo lovca je razgibano, zato včasih večji del svojega delovnika preživi v gibanju, spet drugič v preži med čakanjem na divjad.

Slovenija nudi manj kot 100 delovnih mest za poklic lovca, kar je razmeroma majhno število delovnih mest. Poklicni lovec dela v loviščih s posebnim namenom. Katera so takšna lovišča pa predpisuje in opredeljuje Zakon o divjadi in lovstvu.