Lončar

Delo lončarja je odvisno od tega ali je zaposlen v manjših lončarskih podjetjih oz. kot samostojni podjetnik ali če dela v večjih industrijskih keramičnih podjetjih. Industrijska proizvodnja namreč od lončarja zahteva večjo količino izdelanih izdelkov, ki so primerni predvsem za vsakdanjo rabo. To so običajno stenske in talne ploščice za stavbe, oprema za kopalnico in stranišča (straniščne školjke, bideji, umivalniki) ter keramični kuhinjski servisi. Ker je del večjega obrata, je lončar, ki dela v industriji, del točno določenega delovnega procesa. V industrijski keramiki ima manj prostora za lastno kreativnost. Izdelek oblikuje na podlagi osnutka in dogovora z naročnikom. Pri tem mora imeti v mislih stroške ter čas izdelave. Raziskava in priprava osnutka vsebuje tudi pregled konkurenčnih izdelkov in pisanje ustrezne tehnične dokumentacije. Lončarji oz. oblikovalci keramike, ki delajo v industriji, izdelke oblikujejo po točno določenih standardih in vzorcih.

Lončar, ki dela v manjših podjetij, ateljejih in delavnicah ali kot samostojni oblikovalec, izdela manjše število izdelkov. Pri tem ima pod nadzorom celoten proces izdelave. Samostojni lončarji imajo več priložnosti za ustvarjanje unikatnih, tudi umetniških keramičnih izdelkov.

Če delo poteka na tradicionalen način, lončar uporablja tipične rokodelske pripomočke in tehnike, kot je lončarsko kolo ali vlivanje gline v že oblikovane modele. Poleg gline lončar uporablja še strugarsko orodje, brusilne naprave in lončarske šablone. Sodobnejši način je vezan na uporabo moderne mehanizacije.

Lončar oz. oblikovalec keramike izdeluje različne uporabne in okrasne keramične izdelke.

Zaželeno je, da oblikovalec keramike izkaže zanimanje za oblikovanje, za delo z različnimi materiali in napravami. Potrebna je natančnost in ustvarjalnost.

Lončar, ki dela po tradicionalnih rokodelskih tehnikah, ima lahko težave s suho kožo zaradi nenehnega stika z glino in vodo. Še posebej v industrijski proizvodnji ima oblikovalec keramike opravka s stroji in električnimi orodji, zato mora pri delu z njimi poskrbeti za varnost in za zaščitno opremo.

Lončar ima navadno zaključeno poklicno srednjo šolo. Zaželena je končana srednja šola za oblikovanje. Izobrazbo za lončarja je mogoče pridobiti tudi preko kvalifikacijskega programa.

Dober oblikovalec keramike oz. lončar je ustvarjalen, ima umetniški čut. Ima smisel za barve, vzorce, materiale in oblike. Biti mora spreten risar. Pri delu je pomembna natančnost in potrpežljivost. Oblikovalec, ki dela v industriji, mora imeti dobro znanje o potrebah in delovanju trga, o uporabnosti izdelkov, ki jih ustvarja. Še posebej, če deluje kot samostojni lončar, je pomembno, da je dober tudi pri poslovanju.

Lončar mora imeti dobro razvite ročne spretnosti. Biti mora kreativen in imeti mora smisel za estetiko. Njegovo delo zahteva dinamičnost in prilagodljivost. Pri prodaji izdelkov je pomembna tudi komunikativnost.

Lončar se lahko zaposli v večjih industrijskih podjetij, manjših delavnicah. Lahko pa deluje kot samostojni obrtnik.

Lončar dela v ateljejih, delavnicah ali večjih industrijskih obratih. Svoje znanje lahko uporabi tudi tako, da vodi delavnice in tečaje za šole ali posameznike. Lončarji, ki se gibljejo na področju umetnosti, se lahko povežejo tudi z galerijami in muzeji.

Lončar oz. oblikovalec keramike, ki dela v industriji, dela po izmenskem delovnem času. Samostojni lončarji imajo prilagodljiv delovni čas. Za promocijo lastnega dela je pomembno spremljanje sprememb in zahtev na keramičnem področju, zato je pomembno tudi obiskovanje sejmov in dogodkov, ki so povezani z lončarstvom.

Številni lončarji so samostojni obrtniki in običajno lahko sami krojijo svoj delovnik. Preživljajo se s prodajo svojih del galerijam, izdelke prodajajo na obrtnih sejmih. Nekateri svoje izdelke prodajajo tudi prek spleta.

Poleg samozaposlitve obstajajo še druge možnosti zaposlitve. Nekateri delajo kot inštruktorji, izvajajo lončarske tečaje in delavnice. Nekateri delajo za različne panoge zasebnega sektorja, v industrijski proizvodnji. Izdelovalci keramike, zlasti tisti s formalno izobrazbo, lahko delajo tudi v galerijah in muzejih.