Logoped

Odpravlja govorno-jezikovne težave in ugotavlja vzroke za njihov nastanek ter predlaga ustrezno rehabilitacijo za odpravo le-teh. Logoped na podlagi kriterijev z ocenjevalnimi instrumenti zbere ustrezne informacije, ki so potrebne za opravljanje klinične presoje. Po opravljeni presoji seznani pacienta o diagnostiki in nadaljnji obravnavi. Na podlagi diagnostičnega izvida določi nadaljnje postopke: pacienta lahko napoti v drugo ustanovo na dodatno diagnostično obdelavo, ga napoti k drugim članom tima, ali ugotovi, da je govorno-jezikovna težava le variacija in tako obravnavo opusti.

Logoped s pacientom izvaja individualne terapije, ki so prilagojene stopnji in vrsti težav posameznika. Po končanem terapevtskem programu dobi pacient s strani logopeda navodila za ohranjanje optimalne komunikacijske sposobnosti.

Naloga logopeda je tudi dogovarjanje in sodelovanje s komisijo za usmerjanje otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi težavami v obstoječe vzgojno-izobraževalne programe.

Uporablja raznovrstne didaktične pripomočke, tehnike in metode za izboljšavo govorno-jezikovnih spretnosti. S pomočjo logopedske dokumentacije pripravlja izjave in poročila ter evalvacijo logopedskih storitev. Svoje delo mora opravljati skladno z etičnim kodeksom, ki ga zavezuje k strokovnem, zakonitem, poštenem in humanem ravnanju pri opravljanju dela.

Storitev logopeda je pomoč pri preprečevanju in odpravljanju govorno-jezikovnih težav.

Od posameznika, ki opravlja poklic logopeda, se pričakuje, da je odgovoren, resen, prilagodljiv, ima dobre komunikacijske sposobnosti, rad dela v skupini, ima vodstvene sposobnosti in sposobnost empatije ter je potrpežljiv.

Delo ne predstavlja večjih nevarnosti, možna je le obremenitev glasilk, vendar strokovnost in poznavanje procesov zmanjšata tveganja.

Izobrazbo za opravljanje poklica lahko posameznik pridobi s štiriletnim programom specialne in rehabilitacijske pedagogike v okviru Pedagoške fakultete.

Spretnosti in znanja, ki jih logoped potrebuje za opravljanje poklica, so: znanje biologije, psihologije, metodike dela z otroki z motnjami vida in sluha, teorije defektologije s pedagogiko oseb z motnjami v razvoj, znanje ortopedije, fiziatrije, patologije sluha in govora, fiziologije in anatomije. Poznati mora metode logopedskega dela, načrtovanje individualne obravnave oseb z motnjami izgovorjave glasov in postaviti diagnozo glede na zbrane podatke. Imeti mora tudi znanje fonetike z analizo govora, didaktiko dela z gluhimi in naglušnimi, znanje audio protetike in audiologije z elektroniko in akustiko.

Za ustrezno pomoč pacientom je potrebno, da ima dobre psihofizične sposobnosti in je zmožen delati pod stresom. Za opravljanje poklica mora opraviti zdravniški pregled, kjer preverijo koordinacijo, rentgen pljuč in vid.

Delovna področja logopeda so diagnostika, preventiva, terapija s svetovanjem, logopedska detekcija, raziskovalna dela, uvajanje novih tehnik in metod.

Delo logopeda poteka v ambulanti, v šolski učilnici, v kabinetu, lahko je tudi terensko. Delo je enoizmensko, vezano na 40-urni delavnik.

Zaposlitev je možna v institucijah kot je Center za sluh in govor Maribor, Center za korekcijo sluha in govora Portorož in Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, v osnovnih šolah in šolah s prilagojenim programom, vrtcih, zdravstvenih domovih, na univerzitetni kliniki, v bolnišnici, na inštitutu za rehabilitacijo invalidov, možno pa je tudi delo v okviru zasebne prakse.

Izobrazbo za opravljanje poklica lahko posameznik pridobi s štiriletnim programom specialne in rehabilitacijske pedagogike v okviru Pedagoške fakultete.