Knjižničar

Knjižničar uporabnikom knjižnice nudi informacije o knjižnem gradivu. Pomaga jim pri iskanju in zbiranju knjig in drugih gradiv. Pri tem se naslanja na knjižne kataloge in druge baze podatkov. Knjižničarji sestavljajo, obnavljajo in oblikujejo knjižne zbirke. Organizirajo delo v knjižnici in o spremembah ter novostih obveščajo uporabnike knjižnic.
Vloga knjižničarja se spreminja v skladu z družbenimi in tehnološkimi potrebami. Dandanes se knjižničar ukvarja z zagotavljanjem in vzdrževanjem informacij v številnih oblikah. Viri informacij, ki jih knjižničarji obdelujejo, vzdržujejo in posredujejo uporabnikom, so: knjige, spletni in digitalni viri, časopisi, revije, audio in video posnetki, zemljevidi in rokopisi.

Knjižničar pri opravljanju svojega poklica uporablja različna gradiva in vire informacij. Osnovni delovni pripomočki knjižničarja so knjižna gradiva. Večji del knjižničarjevih opravil je povezanih z računalnikom in računalniškimi programi. Uporablja različne kataloge, računalniške baze. Za komunikacijo z uporabniki in drugimi uporablja elektronsko pošto in telefon.

Knjižničar obiskovalcem knjižnice svetuje, jih usmerja in pomaga pri iskanju ter izbiri knjižnega gradiva. Uporabnikom posreduje tudi informacije o gradivih, ki jih knjižnica hrani. Gradiva izposoja, jih vrača in podaljšuje. Njegova naloga je tudi obveščanje o novostih ter usposabljanje uporabnikov knjižnice.

Knjižničar je natančen, dobro organiziran in vesten. Imeti mora dobre komunikacijske spretnosti, biti mora pripravljen pomagati. Osrednja značilnost za opravljanje poklica knjižničarja je zanimanje in znanje o različnih gradivih (knjižnih in neknjižnih).

Večjih nevarnosti pri delu knjižničarja ni. Ker velik del svojega poklica opravlja sede ali stoje, so možne težave s hrbtenico. Ob rokovanju z različnimi gradivi lahko pride do različnih alergijskih reakcij.

Knjižničar se izobražuje na Filozofski fakulteti, smer bibliotekarstvo. Poklic knjižničarja lahko opravlja tudi posameznik s končano univerzitetno ali srednješolsko izobrazbo in opravljenim bibliotekarskim tečajem.

Knjižničar mora biti sposoben dobre organizacije. Pri komunikaciji z uporabniki mora biti prijazen in ustrežljiv ter pripravljen pomagati. Ker upravlja večinoma z informacijami, ki so shranjene v računalniških bazah, mora biti računalniško pismen. Imeti mora široko znanje o knjigah in drugih gradivih. Če dela na oddelku knjižnice, ki je posvečena starejšim, rokopisnim gradivom, mora znati z njimi pravilno ravnati.

Zaželeno je, da ima knjižničar dober vid in da nima alergij na prah.

Knjižničar dela v knjižnici.

Delovna področja knjižničarja so povezana z vrsto knjižnice, v kateri je zaposlen. Poznamo splošne, šolske, visokošolske, specializirane in nacionalne knjižnice, ki ponujajo, hranijo in vzdržujejo različne vrste gradiv. Če dela v večji knjižnici, je lahko zaposlen na določenem oddelku. Lahko se tudi specializira za svetovanje in pridobivanje informacij iz določenega strokovnega področja. Usmeri se lahko tudi v točno določene oblike gradiv ali informacijskih baz.

Delo v knjižnicah je načeloma dobro organizirano in poteka v izmenah.

Filozofska fakulteta, smer bibliotekarstvo
Univerzitetna izobrazba iz področja družboslovja in opravljen bibliotekarski tečaj
Srednješolska izobrazba in opravljen bibliotekarski tečaj