Industrijski oblikovalec

Industrijski oblikovalec oblikuje industrijsko narejene izdelke. Po prejetem naročilu, oblikovalec razišče, kdo bo uporabljal izdelek in kakšni so možni načini njegove uporabe. Na podlagi raziskave in naročnikovih idej skicira ideje in ustvari načrt. Pri tem uporablja računalniško programsko opremo za razvoj virtualnih modelov. Na podlagi načrta izdela prototip in nato preuči materiale ter proizvodne stroške, da določi proizvodne zahteve. Pri tem sodeluje z drugimi strokovnjaki, da oceni, ali bodo njegovi koncepti oblikovanja zadovoljili potrebe naročnika in pri tem upoštevali še finančni okvir. Preden steče proizvodnja, pride do zadnjega testiranja in možnih popravkov. Takrat industrijski oblikovalci ocenijo varnost, videz in delovanje izdelka, da ugotovijo, ali je zasnova praktična. Po končanem testiranju, začnejo izdelek proizvajati v industrijskih obratih.

Industrijski oblikovalci se na splošno osredotočajo na določeno kategorijo izdelkov. Nekateri na primer oblikujejo medicinsko opremo, drugi pa delajo na potrošniški elektroniki. Drugi oblikovalci razvijajo ideje za motorna vozila, pohištvo ali gospodinjske pripomočke itd.

Osnovni pripomoček industrijskega oblikovalca je računalnik z različnimi programi. Pri načrtovanju in pripravi skic uporablja tudi papir, pisala in likovne ter pisarniške pripomočke. Dela z različnimi materiali, kot so les, kovina, steklo, kamen, plastika.

Končni izdelek, ki je plod dela industrijskega oblikovalca, je estetski in uporabni predmet, ki je namenjen vsakodnevni uporabi. Njegovo delo je zelo pomembno, saj mora predvideti in oblikovati vse elemente izdelka in pri tem upoštevati tehnološki, ekonomski, vizualni in praktični vidik izdelka.

Posameznik, ki opravlja delo industrijskega oblikovalca, se zanima za različna področja umetnosti, tehnologije ter industrije. Pripravljen se je seznanjati z novostmi in nadgrajevati svoje znanje. Sposoben je delati v ekipi in je dober v komunikaciji. Je ustvarjalen, natančen, organiziran in prilagodljiv.

Industrijski oblikovalec svoje delo večinoma opravlja sede, zato so dolgoročno možne težave s hrbtenico in križem. Njegov osnovni pripomoček pri delu je računalniški zaslon, ki lahko povzroči težave z vidom.

Izobraževanje za industrijskega oblikovalca poteka na srednjih šolah za oblikovanje, smer grafično oblikovanje, modno oblikovanje, industrijsko oblikovanje in fotografija. Univerzitetno izobrazbo lahko posameznik pridobi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje.

Za opravljanje dela mora posameznik izkazati likovne in tehnološke spretnosti. Pri vpisu na akademijo, mora posameznik opraviti sprejemni izpit. Obvladati mora področja tehnologije, računalništva in umetnosti (kiparstvo, slikarstvo, fotografija, umetnostna zgodovina). Poznati mora različne materiale in obvladati osnove trženja ter ekonomije. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika; predvsem angleščine.

Za opravljanje poklica so potrebne dobre finomotorične spretnosti. Posameznik mora biti izostren opazovalec in imeti dobro prostorsko predstavo.

Dela v agenciji, oblikovalskem podjetju, industrijskih podjetjih ali pa je samozaposlen.

Njegovo delovno področje je zelo široko, saj je zadolžen za oblikovanje najrazličnejših uporabnih izdelkov. Deluje na področjih industrijske proizvodnje, tehnologije, računalništva, umetnosti in trženja.

Čeprav dela predvsem v pisarnah za računalnikom, lahko tudi potuje v preskuševalne in oblikovalske centre ali razstavne prostore. Večina industrijskih oblikovalcev dela s polnim delovnim časom, še posebej, če jih zaposlujejo proizvajalci ali velika podjetja. Nekateri industrijski oblikovalci so samozaposleni ali delajo za podjetja, ki jih najamejo pri drugih organizacijah.

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – smer vizualne komunikacije, industrijsko oblikovanje