Gledališki režiser

Gledališki režiser snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila ali scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu gledalcev v gledališču. Skrbi za celostno estetsko podobo, psihološko in čutno-nazorno podobo in poglobljeno idejno interpretacijo uprizoritve. Temu je namenjeno režiserjevo pripravljalno delo, ki poteka, preden pride v stik z igralsko zasedbo in sodelavci, ki oblikujejo gledališko uprizoritev.

Delovni pripomočki gledališkega režiserja so scenariji ali drugi pisni pripomočki, ki jih najdemo v knjižnicah, navadnih ali specializiranih arhivih, videotekah, kinotekah, pinakotekah in muzejih. Sodobni gledališki režiser mora biti računalniško pismen in povezan s svetom.

Delo gledališkega režiserja je javno in je stalno izpostavljeno javnemu mnenju in medijem. Na njegovo delo se odzivajo ljudje iz gledališke scene in drugi, o njegovem delu pišejo kritiki, komentirajo ga tudi laiki iz občinstva.

Gledališki režiser mora biti zgovoren in jasen v svojem izražanju pri delu. Podati mora jasne napotke, njegove zahteve pa morajo biti ostre in hitre. Gre za osebo, ki je temperamentna in čustveno inteligentna, ki razume in zna izvabljati ter izražati različna čustvena stanja. Imeti mora velik občutek za prostor in muzikalnost – glasbeno znanje in posluh ter smisel za ritem, saj mora mnogokrat usklajevati tudi glasbene elemente.

Zaradi narave poklica so pogoste nevarnosti pri delu stres ter kampanjski napori. Gledališki režiser se zadržuje pretežno v temačnih prostorih. V gledaliških prostorih je veliko prahu, ker pa režiser veliko in glasno govori, so pogoste posledice bronhitisi in angine. Zaradi nenehnih obremenitev je dovzeten za povišan krvni pritisk, obolenje ledvic in ožilja, depresijo, fizično izčrpanost ali motnje vida. Sistematično mora vzdrževati svoje psihične in fizične zmogljivosti, da se tem nevarnostim izogne.

Gledališki režiser najbolj primerno izobrazbo pridobi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališka režija.

Gledališki režiser mora biti vsestransko humanistično izobražen, s poglobljenimi znanji s področja literarne zgodovine, zgodovine drame, dramaturgije, umetnostne zgodovine, filozofije in psihologije. Da v ekipi ustvari primerno ozračje, mora mnogokrat pritegniti tudi druge sodelavce, da se lotijo podrobnejših raziskav na različnih področjih. Temelje svojih zamisli mora pisno pojasnjevati in analizirati v občilih, kot je npr. gledališki list uprizoritve. Gledališki režiser mora biti spreten govorec in se udeleževati okroglih miz, dajati intervjuje ter pisati eseje o svojem delu.

Zaradi fizične aktivnosti, kot so kazanje načina igre igralcem, vaje v prostoru z velikim številom sodelavcev in glasno govorjenje, je poklic gledališkega režiserja lahko zelo naporen.

Gledališki režiser poleg režije gledaliških predstav pripravlja tudi predstave v drugačnih okoljih, npr. literarne večere, otvoritve razstav, proslave, otvoritve ustanov in vse vrste ceremonialov in protokolov za politične prireditve.

Delo, ki ga vodi režiser, poteka zavzeto in notranje povezano, kljub drugim dejavnikom v gledališču. Pomembno je, da natančno usklajuje in programira sredstva skupaj z vodstvom gledališča, ko se določata fizični in materialni obseg gledališke uprizoritve, saj so tovrstne kalkulacije izjemnega pomena za režiserjev uspeh.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo