Gledališki igralec

Gledališki igralec uteleša dramsko osebo. Pri tem se pretvarja, da je on sam lik, ki ga igra. Predstavlja živo vez med besedilom in avtorjem, režiserjevimi napotki in gledalcem. Veščina, ki jo goji igralec skozi čas svojega delovanja, je dvojnost. Gledališki igralec interpretira in izvaja besedilo ali dogajanje. To počne z osmišljanjem besedila s pomočjo govora, giba in nebesednega izražanja. Je človek, ki ima bujno domišljijo, izjemno sposobnost identifikacije in transformacije. Vlogo igra, se z njo poistoveti in se vanjo vživi. Odlikuje ga sposobnost opazovanja, posnemanja in psihološke presoje. Igralec je izredno dovzeten za dogajanje okoli sebe, poln navdiha in izjemno domiseln ter iznajdljiv. Predvsem mora vedeti, kako razmišlja kot igralec in kako kot oseba, ki jo upodablja. Razumsko zna razčleniti vlogo, stopiti vanjo z dušo in telesom, oboje pa z uporabo igralskih sredstev zna združiti v lik, ki ga predstavlja publiki. Igralčeva ustvarjalnost lahko seže tako daleč, da tudi brez literarne predloge in vodstva režiserja oživi gledališki oder.

Igralec je sam sebi hkrati sredstvo in orodje, s katerim se izraža. Zato mora znati obvladati samega sebe. Prostor, v katerem se giblje, oživi v gledališki prostor, pri čemer so mu v pomoč različna zunanja pomagala: maska in šminka, odrski govor, kostum, scenska, zvočna in svetlobna podoba prostora, koreografija, glasbena oprema, posebni triki in efekti.

Delo igralca obsega pripravo doma, učenje besedila, treninge zmogljivosti za telo in glas in razmišljanje o liku. Osvojiti mora tudi tehnično plat predstave ter pomerjati kostume in lasulje. Na vajah se pripravlja s soigralci, dramaturgom in režiserjem, ki jih vodi. Igralec igra v predstavi ali na snemanjih, priprava pa vključuje tudi spremljanje kulturnih dogajanj doma in po svetu.

Gledališki igralec mora imeti umetniški občutek, razmišljati mora ustvarjalno. Za opravljanje igralskega poklica je potrebno imeti obilo spretnosti, domišljije in iznajdljivosti. Igralec mora znati svoje delo usklajevati s soigralci, režiserjem in dramaturgom ter drugimi soustvarjalci gledališke uprizoritve, kot so scenograf, koreograf in lektor. Pomembno je, da je sposoben komunicirati in da je v delovnem procesu samoiniciativen. Igralec svoje življenje podredi igralstvu, zato je biti gledališki igralec način življenja in ne samo poklic.

Vplivom kemikalij se v gledališču ni mogoče izogniti, saj so kostumi in scena obdelani z različnimi preparati, na katere je lahko igralec občutljiv. Alergije so zato v igralskem poklicu pogost pojav, povzroča jih lahko tudi prah v gledaliških prostorih. Poškodbe so pogoste zaradi izvajanja simuliranih padcev in akrobatskih elementov, možnosti za poškodbe pa je mogoče zmanjšati z upoštevanjem navodil strokovnih svetovalcev pri nastajanju predstave, kjer so zahtevane posebne gibalne spretnosti. Pomembna je predvsem skrb za stalno telesno zmogljivost in upoštevanje navodil za varno delo.

Predvidena izobrazba gledališkega igralca je praviloma univerzitetna izobrazba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramska igra.

Gledališki igralec mora za opravljanje dela imeti univerzitetno izobrazbo in izkazano nadarjenost. Poklic zahteva umsko in telesno specifiko: biti mora razgledan, obvladati mora pevska in plesna izrazila in imeti popolno govorno in pisno znanje slovenskega jezika. Odrska dikcija je bistvenega pomena za igralca, ki nastopa v dramskem gledališču.

Gledališki igralec mora biti v zelo dobrem telesnem in duševnem zdravstvenem stanju. Delo igralca vključuje psihofizične napore, izpostavljanje javnosti, kjer so prisotne stresne situacije ob javnem nastopanju in tudi hude fizične obremenitve, kot je nošenje težkih bremen, izvajanje športnih elementov in trikov ter daljše časovne obremenitve. Poklic gledališkega igralca običajno ni priporočljiv za ljudi s kroničnimi boleznimi grla in glasilk, okvarami sluha ali govornimi napakami.

Delovno področje igralca vključuje igranje vlog v gledaliških predstavah na odrih poklicnih gledališč, gostovanjih po Sloveniji ali v tujini, uprizoritvah samostojnih gledaliških skupin, koprodukcijskih uprizoritvah, na delnih in integralnih snemanjih radia, televizije in filma. Njegovo delo zajema tudi vodenje televizijskih ali radijskih oddaj, interpretiranje poezije na proslavah in recitalih, branje literarnih del za zabavo in izobraževanje ter pomoč in sodelovanje z gledališkimi ljubiteljskimi skupinami in snemanje reklam.

Razmere za delo gledališkega igralca so posebne, saj je delo neenakomerno razporejeno, klima in svetloba sta umetni, izpostavljenost močnim svetlobnim razmeram pa je velika. Delo je pogosto nočno in poteka prek polnega časa, brez zakonsko zagotovljenega počitka.

Pred zaposlitvijo igralec običajno opravi preizkus igralskih sposobnosti na avdiciji. Zaradi nove zakonodaje na področju kulture delovno razmerje praviloma sklepa le za določen čas, torej za programsko obdobje, ki je vezano na čas mandata umetniškega direktorja ali največ za dobo petih let z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja. Gre za uveljavljeno prakso v slovenskih poklicnih gledališčih s stalno igralsko zasedbo.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo