Avtoličar

Avtoličar je zaposlen v mehanični delavnici ali podjetju, ki se ukvarja z avtokleparstvom in avtoličarskimi deli. Tam restavrira stara vozila in odpravlja poškodbe, napake ter okvare na avtomobilih ali tovornih vozilih. Ukvarja se tudi z zamenjavo avtodelov, barvanjem, lakiranjem in poliranjem vozil. Avtoličar pri procesu barvanja sam določi in zmeša odtenek barve, ki jo na vozila tudi nanaša. Njegovo delo lahko vključuje tudi poslikavo vozil. Pri obdelovanju notranjih in zunanjih površin se ukvarja tudi z lakiranjem, površine na vozilih pa tudi polira.

Avtoličar pa se ne ukvarja samo z zunanjimi površinami vozil, ampak popravlja tudi podvozja, odstranjuje rjo, zamenjuje in popravlja karoserijske dele. Ker velikokrat rokuje z rezervnimi deli, jih mora tudi naročiti in skladiščiti.

Avtoličar pri svojem delu uporablja veliko različnih strojev in orodij. Sem spadajo razna orodja za merjenje, pile, vrtalniki in svedri, navojna rezila, brusilke in brusna sredstva, zračne izpihovalke in čistilne krpe. Poleg orodij se avtoličar pri svojem delu poslužuje tudi najrazličnejših sredstev, kot so topila, kiti, lepilni trakovi, polirne mase, čistilna sredstva, predvsem pa barve in laki. Za lakiranje uporablja t.i. lakirne komore. Med najpomembnejše delovne pripomočke avtoličarja pa spada njegova zaščitna oprema: zaščitna halja ali obleka ter zaščitna maska.

Končni izdelek avtoličarja je vozilo, ki je kvalitetno in hitro obdelano in popravljeno. Avtoličar se ukvarja s popravljanjem osebnih in tovornih vozil. Med drugim nudi storitve, kot so odstranjevanje rje, popravljanje poškodb na vozilu, barvanje in lakiranje. Vozilo bi naj bilo po obisku avtoličarja kot novo.

Avtoličar se mora spoznati na različna vozila, predvsem na avtomobile in motorje. Ker je njegovo delo fizično naporno, mora biti v dobri telesni pripravljenosti, biti pa mora tudi organiziran in dojemljiv za tehnične zadeve. Pomembne lastnosti avtoličarja so delavnost, natančnost, potrpežljivost in organiziranost. Za opravljanje tega poklica so nujne ročne in risarske spretnosti. Zaradi pogostega stika s kemikalijami, laki, barvami, mazivi in gorivi na ta sredstva ne sme biti fizično občutljiv. Avtoličar je skoraj vsak dan v stiku s strankami, zato mora biti komunikativen.

Ker gre za fizično delo, pri katerem ima avtoličar med drugim opravka s kemikalijami in orodjem, je pri svojem delu izpostavljen nekaterim nevarnostim. Pri delu z različnimi nevarnimi snovmi mora biti zato avtoličar opremljen z delovno obleko in zaščitno masko. Posebej pazljiv mora biti, ko dela z vnetljivimi ali strupenimi snovmi. Nevarnosti za poškodbe so avtoličarji izpostavljeni pri delu z vrtalnimi stroji ter pri rezanju in oblikovanju pločevine. Pazljivost je potrebna predvsem pri varjenju, saj lahko pri neprimernem opravljanju varjenja pride do opeklin ali ožganin.

Avtoličar ima običajno zaključeno poklicno izobrazbo. Za ta poklic se lahko izuči na poklicnih srednjih šolah, ki nudijo smeri s področja strojništva.

Za opravljanje poklica mora biti delavec izurjen v tehnikah ročne in mehanične obdelave kovin, piljenja in rezanje navojev. Poglaviten del njegove službe predstavlja barvanje in lakiranje avtov, zato mora posedovati znanje o mešanju in nanašanju barv na različne materiale. Poznati mora tudi različne tehnike lakiranja in znati uporabljati opremo, ki je za to potrebna.

Ker je avtoličar med drugim zadolžen tudi naročanje rezervnih delov za avte, mora poznati osnove poslovodstva in knjiženja. Pri opravljanju dela je pogosto v stiku s strankami, zato mora razumeti osnove poslovnega komuniciranja.

Avtoličar mora biti fizično zdrav. Ker v tej obrti veliko dela z barvami, laki in kemikalijami, je dobro, da ni alergičen na kemikalije ali na lake in da nima astme ali kožnih alergij.

Avtoličar lahko dela v servisnih ali remontnih delavnicah, lahko pa se zaposli tudi v industrijskih proizvodnjah avtomobilov ali pa odpre lastno delavnico in dela kot samostojni obrtnik.

Delo avtoličarja je pogosto pogojeno z dolgim (včasih celo celodnevnim) delovnikom, saj ima delavec v tej stroki veliko opravka z barvanjem, lakiranjem in premazovanjem, pri čemer je treba počakati, da se ti nanosi tudi posušijo. Zaradi dela s takimi kemikalijami je avtoličar pogosto izpostavljen nevarnim snovem in vnetljivim hlapom.

Avtoličar lahko dela v servisnih ali remontnih delavnicah, lahko pa se zaposli tudi v industrijskih proizvodnjah avtomobilov ali pa odpre lastno delavnico in dela kot samostojni obrtnik.