Arhitekt

Arhitekt načrtuje in oblikuje nove stavbe (npr. hiše, trgovine, šole, poslovne objekte, bolnišnice itd.) ter skrbi za izgradnjo infrastrukture. Prav tako se ukvarja z obnovami in predelavami že obstoječih stavb ali z urbanističnim snovanjem. Arhitekt je lahko nosilec celotnega projekta od njegovega začetka do konca. Arhitektovo delo se začne s komunikacijo s stranko, prepoznavanjem njenih idej in želja. Stranki svetuje, kako se lotiti projekta, predlaga posege, pravne okvire in stroške ter stranki predlaga arhitekturne rešitve. Pred začetkom projekta mora dobro poznati lokacijo in okolico objekta.

Ko se s stranko dogovori o željah in možnostih sodelovanja, izdela načrt za gradnjo ali preureditev objekta. Pri snovanju načrta mora upoštevati namembnost stavbe, videz, funkcionalnost, materiale in stroške. Ko se stranka strinja z načrtom, pripravi delovno risbo, na kateri so točno določene dimenzije, materiali, oprema in stroški. Pri svojem delu se posvetuje tudi z drugimi strokovnjaki, npr. elektro inženirji, strojniki, gradbeniki, nadzorniki in pravniki. Zatem sklene pogodbo z izvajalci del. Po začetku gradnje pogosto prihaja na gradbišče, kjer nadzoruje potek del, kakovost opravljenega dela in rešuje probleme, ki nastanejo med samo gradnjo.

Arhitekt pri svojem delu uporablja risalni pribor, računalnik in risarske programe.

Arhitektovi izdelki so načrti za gradnjo ali notranjo opremo. Med njegova dela spada tudi oblikovanje pohištva, svetil, mest, parkov in druge infrastrukture.

Arhitekt mora biti kreativen, natančen, vzdržljiv, vztrajen, obvladati mora veščine komuniciranja in biti ročno spreten. Poleg načrtov pri svojem delu namreč izdeluje tudi makete.

Delo v arhitekturnem biroju praviloma ne ogroža arhitektovega zdravja. Sooča se lahko z bolečinami v križu in ramenih, ki so posledice dolgega sedenja pri risanju in načrtovanju. Zaradi natančnega gledanja se lahko sooča tudi s težavami z očmi. Do poškodb lahko pride tudi med obiskom gradbišča, zato je nujno, da arhitekt pri tem uporablja ustrezno zaščitno opremo.

Arhitekt se izobražuje na Fakulteti za arhitekturo, po koncu izobraževanja pa naredi še strokovni izpit.

Arhitekt ustrezna znanja pridobi v času študija na Fakulteti za arhitekturo. Po opravljenem strokovnem izpitu se včlani v Matično sekcijo arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov Inženirske zbornice Slovenije. Imeti mora dobro razvite sposobnosti za risanje, za razumevanje lastnosti in uporabe različnih gradbenih materialov, imeti mora tudi dobro znanje naravoslovja, geografije, okoljevarstva, fizike in matematike.

Ker njegovo delo poteka tudi na gradbiščih, mora biti fizično vzdržljiv in v dobri fizični pripravljenosti. Kljub temu pa so v poklicu arhitekta lahko uspešne tudi osebe z gibalno oviranostjo.

Arhitekt se lahko zaposli v arhitekturnih birojih, upravnih službah pri izdaji dovoljenj, pri različnih inšpekcijah, podjetjih za svetovalni in izvajalski inženiring ali pa se ukvarja z industrijskim oblikovanjem.

Arhitekt riše in pripravlja načrte, svetuje pri gradnji in rešuje nastale težave, lahko pa se ukvarja tudi z oblikovanjem pohištva ali notranjim oblikovanjem.

Arhitektovo delo večinoma poteka v urejeni pisarni, med gradnjo pa njegovo delo poteka tudi na terenu, kjer obiskuje stranke, gradbišče, gradbenike in planerje. Delo lahko poteka čez cel dan, vse dni v tednu, tudi med vikendi.

Fakulteta za arhitekturo