Osnovna naloga zgodovinarja je raziskovanje in proučevanje preteklosti in različnih zgodovinskih virov ter drugih dokazov.
Zgodovinar tako raziskuje zgodovinske dogodke, družbene spremembe in razvoj civilizacij skozi čas.
Njegovo delo je ključnega pomena za razumevanje zgodovine človeštva in njenega vpliva na sedanjost ter prihodnost.
Pri svojem delu zgodovinar zbira in analizira različne vire, kot so dokumenti, rokopisi, časopisi, fotografije, arheološki artefakti in drugi pisni, ustni ali materialni viri, ki omogočajo vpogled v preteklost.
Pomaga si tudi s sekundarnimi viri, torej z že obstoječimi študijami, raziskavami in deli drugih raziskovalcev. Svoja razmišljanja in ugotovitve zgodovinar običajno deli s širšo javnostjo v obliki znanstvenih člankov, publikacij, monografij ali javnih predstavitev ter predavanj.
Zgodovinarji so pogosto zaposleni v muzejih, arhivih ali specializiranih knjižnicah. Tam se posvečajo zbiranju, organiziranju, katalogiziranju in ohranjanju zgodovinskih dokumentov in artefaktov. Pripravljajo tudi različne razstave in jih opremijo z ustreznimi vsebinami.
Nekateri zgodovinarji, ki imajo prav tako pedagoško izobrazbo, se posvečajo tudi poučevanju ter izobraževanju. Zaposlijo se lahko na osnovnih in srednjih šolah, univerzah ali drugih izobraževalnih ustanovah.
Posameznik, ki opravlja poklic zgodovinarja, mora biti splošno razgledan, biti mora zmožen kritičnega razmišljanja ter presoje, biti mora natančen, organiziran in zmožen samostojnega dela.
Kam na srednjo šolo, če hočeš postati zgodovinar?
Opravljanje poklica zgodovinarja zahteva visokošolsko izobrazbo. Ustrezno izobrazbo lahko pridobiš s študijem zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ali s študijem kulturne zgodovine na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
0 Comments