Začetek maja prinaša pomemben praznik – praznik dela.
V mnogih krajih zagorijo kresovi, postavljeni so mlaji, številni pa se veselijo prostih dni.
A 1. maj ni le dobrodošel odmik od šolskih obveznosti ali priložnost za piknik. Je praznik z dolgo in burno zgodovino, ki tudi danes nosi pomembno družbeno sporočilo.
Zgodovina, ki se je začela na ulicah Chicaga
Praznik dela izvira iz delavskih protestov konec 19. stoletja v ZDA, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik – nekaj, kar se nam danes zdi samoumevno. Najbolj znani so dogodki v Chicagu leta 1886, kjer je množičen protest prerasel v nasilje; danes je znan kot haymarketski izgred. Policijska represija, smrt protestnikov in poznejše obsodbe organizatorjev so odmevali po vsem svetu in sprožili gibanje, ki je zahtevalo osnovne delavske pravice.
Leta 1889 je Druga internacionala razglasila 1. maj za mednarodni praznik dela. Tudi na Slovenskem je bilo to leto prelomno – prva praznovanja so potekala v Trbovljah, središču industrijskega dogajanja.
Slovenska tradicija praznovanja
Praznovanje praznika dela je na Slovenskem dobilo poseben značaj zlasti po drugi svetovni vojni, ko je postal uradni državni praznik. V času Jugoslavije je bil močno poudarjen njegov simbolni pomen: budnice, rdeči nageljni, povorke in množične proslave so utrjevale občutek skupnosti in pripadnosti delavskemu razredu.
Danes se mnoge teh tradicij ohranjajo v simbolični obliki. Kresovi, ki jih še vedno prižigamo na predvečer praznika, imajo korenine v poganskih običajih in so kasneje postali simbol upora in svetlobe. Mlaji, visoki in z zastavami okrašeni drogovi, stojijo kot poklon delu in naravi. Rdeči nagelj pa ostaja prepoznaven znak solidarnosti, čeprav ga danes nekoliko redkeje nosimo.
Kakšen pomen ima 1. maj danes?
Čeprav je v očeh mnogih prvi maj postal predvsem dan za počitek, njegova simbolika ni izgubila pomena. Mnoge pravice, ki jih večkrat jemljemo kot samoumevne – od dopusta do prostih vikendov – so bile izborjene skozi desetletja bojev in trdega dela.
V sodobnem času, ko se delovno okolje hitro spreminja, ko naraščajo prekarne oblike zaposlitve in ko se mladi soočajo z negotovimi delovnimi pogoji že ob vstopu na trg dela, ostaja vprašanje dostojnega dela še kako aktualno.