Čebele so majhna bitja z velikim pomenom, ki igrajo ključno vlogo v našem ekosistemu in kmetijstvu.

Čeprav so pogosto podcenjene in celo preganjane zaradi svojega pika, živijo v izjemno organizirani družbeni strukturi – njihov način življenja pa že dolgo fascinira znanstvenike in ljubitelje narave.

Življenje čebel je prežeto s številnimi presenetljivimi in zanimivimi dejstvi, ki razkrivajo zapletenost in čudeže narave.

• Čebele so zelo pomembne opraševalke. To pomeni, da pomagajo rastlinam, rožam, sadju in zelenjavi pri rasti. Čebele namreč prenašajo cvetni prah med moškim in ženskim delom, kar omogoča rast semen in plodov. Čebela je tudi edina žuželka, ki proizvaja hrano, ki jo uživa človek.

• Čebele na planetu Zemlja obstajajo že več kot 100 milijonov let. Človeštvo pa se je naučilo nabirati med pred skoraj 8000 leti. Prvi zapis o nabiranju medu je jamska poslikava iz 6000-8000 let starih jam v Španiji.

• Stara ljudstva so verjela, da so čebele nastale iz trupel poginulih živali. Stari Egipčani so verjeli, da so čebele solze boga sonca Raja. Čebele in med pa so omenjeni tudi v Svetem pismu in v starodavnih sanskrtih.

• Prva civilizacija, ki je izvajala razširjeno, organizirano čebelarstvo, so bili stari Egipčani, ki so začeli čebelariti okoli 2500 pr. n. št.

• Čebele živijo v panjih (ali kolonijah). Člani panja oz. čebelje družine so razdeljeni v tri vrste: matica, delavke in troti. Ena sama matica vodi celotni panj. Njena glavna naloga je izleči jajčeca, iz katerih se bo v panju rodila naslednja generacija čebel. Matica prav tako narekuje vedenje drugih čebel in dinamiko v panju. Čebele delavke so samice, katerih osrednje naloge vključujejo iskanje hrane (cvetni prah in nektar iz cvetov), grajenje in varovanje panja ipd. Delavke so tiste čebele, ki jih vidimo zunaj panja. Troti pa so čebelji samci. Njihov namen je parjenje z matico. Pomladi in poleti jih v vsakem panju živi na stotine, toda ko pride zima in panj preide v drugačen način preživetja, so troti izgnani.

• Vsaka čebelja družina ima svoj poseben vonj ali feromone, tako da se lahko člani med seboj prepoznajo.

• Če čebelja matica umre, bodo delavke ustvarile novo matico tako, da bodo izbrale na novo izleženo ličinko in jo hranile s posebno hrano, imenovano matični mleček, kar ličinki omogoči, da se razvije v plodno matico.

• Čebele so odlične letalke. Letijo s hitrostjo okoli 25 km na uro in pri tem s krili zamahnejo kar 200-krat na sekundo. To je tisto, kar ustvarja ikonični zvok čebel “bzzz”. Čebela delavka na enem izletu obišče od 50 do 100 cvetov.

• Čebela ima kar 170 receptorjev za vonj in imajo kar 50-krat močnejši voh kot pes. Izostren čut za voh jim pomaga pri komunikaciji znotraj panja in pri prepoznavanju različnih vrst rož.

• Imajo 2 želodca – enega za prehranjevanje in enega za shranjevanje nektarja in njegovo predelavo v med.

• Čebele ne vidijo rdeče svetlobe, lahko pa vidijo ultravijolično svetlobo. To jim omogoča, da na cvetnih listih vidijo zapletene vzorce ultravijolične svetlobe, ki jih ljudje ne moremo videti.

• Ko postane vroče in nektarja primanjkuje, čebele delavke odletijo iz panjev in se družijo ob strani panja, da se ohladijo. Te množice čebel so lahko videti, kot da je panju zrasla brada, zato se ta pojav imenuje “čebelja brada”.

• Povprečna čebela delavka živi le pet do šest tednov. V tem času pa proizvede približno dvanajstino čajne žličke medu.

• Matica lahko živi tudi do pet let. Najbolj obremenjena je v poletnih mesecih, ko dnevno izleže tudi do 2500 jajčec.

• Čebele delavke so tudi odlične plesalke. Da si izmenjajo informacije o najboljših virih hrane, namreč izvajajo prav poseben ples. Ko se delavka vrne v panj, se namreč premika v obliki osmice in miga s telesom, da nakaže smer, v kateri se nahaja vir hrane.

• Besedna zveza “medeni tedni” izhaja iz starodavne prakse, ko so mladoporočencem dajali enomesečno količino medice oz. medenega vina za spodbujanje plodnosti.