Ocenjevanje znanja je sestavni del šolskega vsakdana.
Testi, ustna preverjanja in predstavitve pogosto predstavljajo pomemben mejnik – tako za pridobitev znanja in ocene kot za občutek osebnega uspeha in rasti.
A prav zato marsikomu povzročajo tudi precejšen stres. Malo treme je povsem normalno, vendar včasih občutek pritiska postane močnejši, kot bi si želeli. V takih trenutkih je pomembno, da prepoznamo svoje občutke in poiščemo načine, kako se z njimi bolje spopasti.
Kako prepoznati stres?
Stres pred ocenjevanjem se lahko pojavi kot nemir, tesnoba ali občutek, da bo šlo vse narobe. Mnogi začutijo napetost v telesu, hitrejše bitje srca ali težave s spanjem. Nekateri postanejo razdražljivi, drugi se umaknejo in se prenehajo učiti, ker jih občutek nemoči ohromi. Vse to so znaki, da telo in um doživljata stresno reakcijo – čeprav ocenjevanje ni fizična grožnja, ga možgani včasih zaznajo kot nekaj nevarnega.
Zakaj pred ocenjevanjem doživljamo stres?
Občutek pritiska je pogosto povezan s strahom pred neuspehom, z visokimi pričakovanji, primerjanjem z drugimi ali s potrebo po potrditvi. Včasih si želimo preveč in se ujamemo v miselnost, da moramo biti popolni. Drugič nas skrbi, kaj si bodo mislili drugi, če nam ne bo uspelo. V ozadju se nam pogosto vrtijo vprašanja, kot so: ali sem dovolj dober_ra, dovolj sposoben_na, dovolj pripravljen_a?
Kako se spopasti s stresom?
Prvi korak je, da se zavedamo, da je občutek stresa normalen in da ga doživlja veliko ljudi. Pomaga, če se na preverjanje znanja začnemo pripravljati dovolj zgodaj. Razdeljevanje snovi na manjše dele nam omogoča, da se učimo bolj sproščeno in z več razumevanja. Pomembno je, da se ne učimo samo na pamet, temveč skušamo snov povezati z resničnim življenjem ali jo razložiti komu drugemu – takrat namreč snov zares ponotranjimo.
Počitek je prav tako ključen. Spanje ni izguba časa, ampak bistveni del učenja. Dobro naspan um lažje razume, povezuje in si zapomni. Med učenjem si lahko privoščimo tudi krajši sprehod ali pavzo ob glasbi, ki nas pomiri. To niso odmiki, temveč del procesa, ki nam pomaga, da ostanemo zbrani.
Na dan ocenjevanja je dobro, da v sebi iščemo občutek zaupanja. Če začutimo napetost, lahko nekajkrat globoko vdihnemo, kar bo pomagalo umiriti naše telo in misli. Ključno je, da se opomnimo: pripravljen_a sem. In če tudi ne gre vse po načrtu, to še ne pomeni, da sem neuspešen_na. Ena ocena ni vse, je le del poti, na kateri se učimo tudi iz napak.
Kdaj je prav, da poiščemo pomoč?
Če stres postane premočan, dolgotrajen ali začne vplivati na tvoje počutje v šoli in doma, je pomembno, da se o tem pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš. Lahko se obrneš na šolsko svetovalno službo, učitelja, starša ali drugo zaupanja vredno osebo. Včasih že pogovor pomaga, da se občutki sprostijo in postanejo bolj obvladljivi.
