Izbira študija je ena izmed najpomembnejših odločitev v srednji šoli – in pogosto tudi ena najbolj stresnih.
Občutek, da moraš “vedeti, kaj želiš početi do konca življenja”, je lahko kar strašljiv.
V resnici pa je izbira študija pomembna – a ne usodna. Še pomembneje pa je, da se pri tem izogneš nekaterim napakam, ki jih dijaki pogosto naredijo, ker imajo premalo informacij, so pod prevelikim pritiskom ali imajo preprosto napačna pričakovanja.
Izbira študija “po pričakovanjih drugih”
Veliko dijakov izbere nek študijski program zato, ker to želijo starši, ker se bodo prijatelji vpisali na isti faks ali ker družba določen poklic vidi kot “uspešnega”. A tisto, kar deluje za druge, ne pomeni nujno, da bo delovalo zate. Študij je lažji (in bolj smiseln), če izbereš nekaj, kar te res zanima.
Izbira brez pravih informacij
Veliko dijakov se za študij odloči na podlagi vtisov, mnenj drugih ali površnega ogleda spletne strani fakultete. Redki pa si vzamejo čas, da bi poglobljeno raziskali: kako poteka študij, kakšni so predmeti, koliko je prakse, kako zahtevna je vsebina in kakšne možnosti ponuja po zaključku. Prav te informacije pa pogosto naredijo razliko med dobro in slabo odločitvijo.
Zamenjava zanimanja s hobijem
To, da te nekaj veseli v prostem času, še ne pomeni, da boš v tem užival_a tudi kot študent_ka – ali kasneje kot strokovnjak_inja s tega področja. Morda rad_a rišeš, a to npr. še ne pomeni, da si pripravljen_a več let študirati umetnost. Dobro vprašanje, ki si ga lahko postaviš, je: Ali bi me to zanimalo tudi, če bi to moral_a početi pod pritiskom in ne samo za zabavo? Hobi je odličen začetek, ni pa vedno dovolj za odločitev za študijski program.
Pretirano zanašanje na eno samo možnost
Biti odločen glede študijske smeri ni nič slabega – celo dobro je, da imaš jasno vizijo. A težava nastane, če si osredotočen_a izključno na eno izbiro in ne razmisliš o alternativah. Kaj če tvoj prvi izbor ne bo mogoč? Kaj če se med raziskovanjem izkaže, da te smer v resnici ne pritegne tako, kot si pričakoval_a? Pomembno je, da ostaneš odprt_a za druge možnosti. Prilagodljivost ni znak, da ne veš, kaj hočeš – je znak, da znaš razmišljati širše in si pripravljen_a sprejeti več kot eno pot do cilja.
Neupoštevanje lastnih vrednot in življenjskega sloga
Ko razmišljaš o študiju, se ne vprašaj le, kaj bi rad_a počel_a, ampak tudi kako. Bi ti ustrezalo vsakodnevno delo z ljudmi ali ti bolj odgovarja umirjeno, analitično okolje? Ti je pomembna stabilnost, ustvarjalnost, redna rutina ali večja svoboda? Marsikateri študij se zdi zanimiv na papirju, a se kasneje izkaže, da preprosto ne ustreza tvoji osebnosti ali načinu življenja. Dobra izbira ne temelji le na vsebini študija, ampak tudi na tem, kako se sklada s tvojimi vrednotami in pričakovanji.
Strah pred neznanim in odlašanje
Ko se odločitev zdi prevelika, jo marsikdo raje odloži – v upanju, da bo zadeva postala jasna sama od sebe. A odlašanje običajno ne prinese jasnosti, temveč dodatno negotovost in stres. Veliko bolje je, da začneš postopoma: raziskuj različne možnosti, naberi čim več informacij, pogovarjaj se z ljudmi, ki že študirajo smeri, ki te zanimajo. To še ni dokončna odločitev – je zgolj prvi, a pomemben korak naprej. Tudi če ne najdeš takoj popolne smeri, boš v procesu iskanja veliko izvedel_a o sebi – in to je prav tako dragoceno.