Ustvarjalnost pogosto povezujemo z umetnostjo – z risanjem, pisanjem ali glasbo.
A ustvarjalno mišljenje je nekaj precej širšega. Gre za način razmišljanja, pri katerem iščemo sveže ideje, nenavadne rešitve in nepričakovane povezave med stvarmi, ki jih sicer ne bi povezali.
To ni nekaj, kar je rezervirano le za umetnike, temveč veščina, ki jo lahko razvija vsak – in to v vsakdanjih situacijah.
Kaj je ustvarjalno mišljenje?
Ustvarjalno mišljenje pomeni, da znamo razmišljati izven ustaljenih okvirjev. Namesto da iščemo en sam pravilen odgovor, nas zanimajo tudi druge poti, nenavadne možnosti in drugačni pristopi. Tak način razmišljanja temelji na radovednosti, sposobnosti povezovanja idej ter pripravljenosti, da se oddaljimo od preverjenih rešitev. Ustvarjalnost se pogosto začne prav pri preprostih vprašanjih, kot so »kaj če bi naredili drugače?«, »zakaj pa ne bi poskusili še to?«, ali »kako bi to razložili nekomu, ki ne pozna konteksta?«
V ozadju ustvarjalnega mišljenja sta dve vrsti razmišljanja, ki se med seboj dopolnjujeta: divergentno in konvergentno mišljenje. Divergentno mišljenje je tisto, kjer iščemo več različnih rešitev za en problem – to je trenutek, ko dopuščamo, da se razvije čim več idej, brez takojšnjega presojanja, ali so dobre ali slabe. V tem procesu so dobrodošle tudi povsem nenavadne in smešne ideje, saj spodbujajo domišljijo in širijo meje razmišljanja.
Ko pa zberemo različne zamisli, nastopi konvergentno mišljenje – takrat iščemo tiste ideje, ki najbolje delujejo ali jih lahko nadgradimo v konkretno rešitev. Če je divergentno mišljenje iskanje možnosti, je konvergentno tisto, ki izbere pot naprej. Obe vrsti razmišljanja skupaj ustvarjata celoto, ki nam omogoča ne le sanjati, ampak tudi ustvarjati nekaj oprijemljivega.
Ustvarjalno mišljenje potrebuje prostor, čas in pogum
Ustvarjalno mišljenje ni nujno prirojena lastnost, temveč veščina, ki jo lahko uriš, kot mišico. Za začetek potrebuješ le zavedanje, da obstaja več kot ena pot do cilja. Poskusi razmišljati, kako bi se nečesa lotil drugače kot običajno. Vzemi nalogo, ki ti je dolgočasna, in jo reši na način, ki je tebi bolj zanimiv. Vzemi vsakdanji predmet in si izmisli deset nenavadnih načinov, kako bi ga lahko uporabil. Igraj se z idejami, preizkušaj, združuj nepričakovano in se ne boj, da bo ideja na začetku »čudna«. Ravno nenavadne zamisli pogosto vodijo do najboljših rešitev.
Ustvarjalno mišljenje lahko razvijaš tudi tako, da se izpostavljaš različnim vsebinam – poslušaj zvrsti glasbe, ki jih običajno ne poslušaš, beri knjige z drugačnim pogledom na svet, pogovarjaj se z ljudmi, ki razmišljajo drugače od tebe. Vsaka nova izkušnja je lahko spodbuda za nov način razmišljanja. In čeprav ustvarjalnost ni nekaj, kar se ocenjuje z oceno pri testu, je v resnici ena najdragocenejših stvari, ki jih lahko prineseš v šolo – ali v svet.
Najpomembnejše pa je: ne boj se napak. Ustvarjalni proces redko poteka brez zastojev, neuspelih poskusov ali dvomov. A prav tam – v poskusu, nepopolnosti in pogumu – se običajno rodi nekaj novega.