Verjetno poznaš to situacijo: učiš se, telefon je poleg tebe, zaslon se prižge in prileti novo obvestilo.
Ne odpreš ga. Rečeš si, da nima veze in nadaljuješ. A nekaj se spremeni.
Misel ti za trenutek pobegne, stavek moraš prebrati še enkrat, naloga se zdi malo težja kot prej, občutek zbranosti pa je slabši.
Takšne majhne prekinitve so danes del vsakdana. Pogosto jih sploh ne opazimo, ker smo jih vajeni. A ravno zaradi tega se hitro zgodi, da imamo občutek, da se ne znamo več dobro zbrati ali da nam učenje po nepotrebnem jemlje več energije.
Zakaj obvestila sploh pritegnejo tvojo pozornost
Pozornost ni neomejena. Možgani se lahko v nekem trenutku zares osredotočijo le na omejeno število stvari. Ko se v okolju pojavi nov dražljaj, tudi če je tih ali kratek, se del pozornosti samodejno preusmeri. To se zgodi, še preden se zavestno odločiš, ali te obvestilo zanima.
Obvestila so posebej močna, ker so nepredvidljiva. Ne veš, ali gre za nekaj nepomembnega ali za informacijo, ki bi lahko bila pomembna. Možgani so zato naravnani tako, da takšne signale zaznajo takoj.
Kaj se zgodi, če obvestila ne odpreš
Tudi če obvestila ignoriraš, so možgani že zaznali spremembo v okolju. Del pozornosti se preusmeri, del energije se porabi. Ko se želiš vrniti k učenju, potrebuješ čas, da znova dosežeš isto stopnjo zbranosti kot prej.
Znanstveniki temu pravijo kognitivni strošek. Ne gre za to, da bi pozabil snov, ampak da jo v tistem trenutku obdeluješ manj učinkovito.
Zakaj ignoriranje ni isto kot odsotnost motenj
Velika razlika je med tem, ali obvestilo ignoriraš, in tem, da ga sploh ni. Raziskave kažejo, da že sama prisotnost telefona zmanjša zbranost, tudi če ga ne uporabljaš. Del možganov ostaja v stanju pripravljenosti. To pomeni, da nisi povsem pri nalogi. Del pozornosti je ves čas usmerjen v možnost prekinitve, kar je mentalno naporno.
Multitasking in iluzija učinkovitosti
Morda imaš občutek, da lahko hkrati spremljaš telefon in se učiš. V resnici pa možgani ne delajo več stvari hkrati, temveč hitro preklapljajo med njimi. To ustvarja občutek aktivnosti, ne pa boljših rezultatov. Pri učenju to pogosto pomeni več časa za isto količino snovi in slabše razumevanje.
Kaj lahko narediš v praksi
Telefoni sami po sebi niso nujno slabi, vendar okolje močno vpliva na tvojo pozornost. Če obvestila sploh ne morejo priti do tebe, se lažje zbereš in dlje ostaneš pri eni stvari. Ko telefon leži poleg tebe, del pozornosti ves čas spremlja okolico, kar učenje naredi bolj naporno.
Pomagajo preprosti ukrepi. Izklop obvestil ali to, da telefon med učenjem odložiš v drug prostor, zmanjša mentalno obremenitev. S tem odstraniš stalne motnje in si ustvariš pogoje za bolj mirno in tekoče učenje.
