V Evropi govorimo več kot 200 jezikov, od katerih ima vsak svoje edinstvene zvoke, izraze in zgodovino. Ta jezikovna raznolikost je zakladnica, ki bogati naše razumevanje sveta.
Prvi evropski dan jezikov smo praznovali leta 2001, ko je bil razglašen z namenom spodbujanja učenja jezikov, praznovanja jezikovne raznolikosti in poudarjanja pomena jezika v komunikaciji in kulturi.
Namen tega dneva je prav tako povečati zavest o potrebi po znanju jezikov v našem vse bolj globaliziranem svetu in navdihniti ljudi za učenje tujih jezikov.
Evropski dan jezikov tako ni samo praznovanje jezikov; gre za sprejemanje raznolikosti, zaradi katere je naš svet živahen in barvit.
Zakaj je pomembno, da slavimo tuje jezike?
Vsak jezik nosi svojo kulturo in tradicijo. Z učenjem jezika spoznaš tudi ljudi, ki ga govorijo, njihovo zgodovino in način življenja. To spodbuja razumevanje in spoštovanje med različnimi kulturami.
V današnjem svetu nam lahko znanje več jezikov pomaga pri sporazumevanju z ljudmi iz različnih okolij. Izboljša našo sposobnost povezovanja in sodelovanja z drugimi, bodisi v šoli, službi ali na potovanjih. Večjezičnost je zato pomembna prednost. Številni delodajalci prav tako iščejo kandidate, ki znajo komunicirati v več kot enem jeziku. Če govorimo različne jezike, nam to da pomembno prednost na karierni in osebni poti.
Študije so prav tako pokazale, da lahko učenje novega jezika poveča moč možganov! Izboljša spomin, sposobnosti reševanja problemov in celo ustvarjalnost. Poleg tega lahko s staranjem upočasni kognitivni upad.
Zanimiva dejstva o jezikih
- Znanstveniki ocenjujejo, da se po svetu govori okrog 7000 različnih jezikov.
- Najbolj razširjeni svetovni jeziki po številu maternih govorcev in kot drugi jezik so mandarinščina, angleščina, španščina, hindijščina, arabščina, bengalščina, ruščina, portugalščina, japonščina, nemščina in francoščina.
- Jeziki se ves čas razvijajo! Nenehno se razvijajo nove besede, medtem ko druge bledijo v pozabo. Na primer, angleški slovar Oxford vsako leto doda približno 1000 novih besed, kar odraža spremembe v tehnologiji, kulturi in družbi.
- Eden najkrajših jezikov v smislu fonetičnih zvokov je jezik Pirahã, ki ga govori domorodna skupina v Braziliji. Ima le približno 10 do 12 različnih zvokov, zaradi česar je neverjetno edinstven. Ta preprostost omogoča prav poseben način komunikacije, ki odraža življenjski slog in okolje skupnosti.
- Nekateri jeziki, kot sta mandarinščina in turščina, nimajo slovničnega prihodnjega časa. To vpliva tudi na to, kako govorci dojemajo koncept časa nasploh.
- Mnogi jeziki imajo besede, ki nimajo neposrednega prevoda v druge jezike. Na primer, nemška beseda “Schadenfreude” se nanaša na užitek, ki izhaja iz nesreče nekoga drugega, in zajema posebno čustveno izkušnjo, ki jo je težko izraziti v drugih jezikih.
- Najdaljša slovenska beseda je, sodeč po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, “dialektičnomaterialističen”. Beseda ima kar 26 črk.