Sovražni komentarji pod objavami. Posmehljive izjave na družbenih omrežjih. Sporočila in “šale”, ki se zdijo nedolžne, a v resnici širijo nestrpnost.
Si jih že kdaj opazil_a – ali jih celo izkusil_a?
18. junij je mednarodni dan boja proti sovražnemu govoru.
Združeni narodi so ga razglasili leta 2021, da bi opozorili na vse pogostejše sovražne vsebine – še posebej na spletu, kjer se širijo z neverjetno hitrostjo. Prav mladi pa imamo moč, da to spremenimo: z znanjem, pogumom in odgovornim ravnanjem.
Kaj sploh je sovražni govor?
Sovražni govor so besede, zapisi ali dejanja, ki napadajo posameznike ali skupine na podlagi njihove identitete – vere, rase, narodnosti, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti in drugih osebnih okoliščin. Pomembno je poudariti, da mednarodna skupnost nima enotne pravne definicije sovražnega govora, saj je treba ves čas iskati ravnotežje med svobodo izražanja in zaščito človekovega dostojanstva.
Vpliv digitalnega sveta
Sovražni govor se še posebej po družbenih omrežjih širi bliskovito, ker algoritmi dajejo prednost vsebinam, ki vzbujajo močne odzive, kot so sovraštvo, jeza in strah. Številne žrtve – predvsem ženske, manjšine in LGBTQ+ skupnosti – ostajajo nezaščitene, ker platforme še vedno ne zagotavljajo dovolj učinkovitih odzivov. Letošnja osrednja tema “Sovražni govor in umetna inteligenca” opozarja, da lahko nenadzorovani algoritmi sovraštvo še pospešijo. Rešitev so odgovorni digitalni pristopi in dejavno sodelovanje vseh, posebej mladih, pri ustvarjanju varnejšega spletnega prostora.
Kaj lahko storimo mladi?
Sovražni govor ni težava, ki se tiče le drugih. Vsakdo ima možnost – in odgovornost –, da prispeva k oblikovanju varnejše, bolj spoštljive skupnosti, tudi na spletu. Pomemben prvi korak je izobraževanje: da znamo prepoznati sovražni govor, razumeti njegovo škodo ter ločiti med svobodo izražanja in škodljivimi vsebinami.
Ko naletimo na sovraštvo, lahko ostanemo tiho – ali pa se odločimo za ukrepanje. Mnogi mladi po svetu se že vključujejo v gibanja, kot je #IamHere, s katerimi spodbujajo empatijo ter spoštovanje in tako že spreminjajo spletno kulturo.
Tudi šolsko ali lokalno okolje ponuja priložnosti za delovanje: delavnice, razprave, dnevi ozaveščanja ali spletne kampanje lahko ustvarijo prostor za dialog in gradnjo strpnosti. Vsak premislek pred objavo, vsaka prijava sovražne vsebine in vsaka podpora žrtvi štejejo – ne kot nekaj majhnega, ampak kot del večje spremembe.
Sovražni govor ni nedolžna provokacija. Lahko izključuje, ponižuje in poglablja občutek nemoči. Zato je ključno, da mladi prevzamemo vlogo nosilcev pozitivnih sprememb – tako na spletu kot v resničnem življenju.