Si se kdaj vprašal_a, kaj se dogaja v tvojih možganih, ko se učiš nekaj novega?

Ko se pripravljaš na test, vadiš novo veščino ali si poskušaš zapomniti kak zanimiv podatek, so tvoji možgani pri tem neverjetno aktivni in ustvarjalni.

Ko v svoje življenje vnašamo novo znanje, naši možgani namreč gradijo kompleksne mreže, ki povezujejo spomine, misli in čustva.

Razumevanje, kako delujejo ti procesi, nam lahko pomaga, da se bolj učinkovito učimo in ob tem celo uživamo.

Osnove učenja

Ko se naučimo nečesa novega, možgani začnejo ustvarjati povezave med nevroni, majhnimi celicami, ki prenašajo informacije. Predstavljaj si mrežo avtocest z milijoni poti v različnih smereh. Vsakič, ko se učimo, naši možgani gradijo novo cesto, ki povezuje ideje, spomine in spretnosti.

Te povezave se ne ustvarijo takoj. Bolj ko vadimo ali ponavljamo, močnejše postajajo te poti. To je razlog, zakaj nam ponavljanje nečesa pomaga pri zapomnitvi – vsakič, ko vadimo, naši možgani krepijo te povezave.

Vloga nevrotransmiterjev

Nevroni ne komunicirajo neposredno – za to uporabljajo kemikalije, imenovane nevrotransmiterji. Dva pomembna nevrotransmiterja pri učenju sta dopamin in glutamat.

Dopamin je pogosto imenovan “hormon sreče”. Ko nekaj dosežemo, recimo rešimo težko nalogo, se sprosti dopamin, ki nas motivira, da nadaljujemo z učenjem. Deluje kot sistem nagrajevanja za možgane.

Glutamat pa igra pomembno vlogo pri dolgoročnem spominu in učenju. Pomaga pri krepitvi povezav med nevroni, kar je ključnega pomena za prenos novega znanja iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.

Kratkoročni in dolgoročni spomin

Si že kdaj opazil_a, da si lahko nekaj zapomniš za test, a te informacije že naslednji dan pozabiš? Razlog je razlika med kratkoročnim in dolgoročnim spominom. Kratkoročni spomin deluje kot začasno skladišče, kjer informacije ostanejo le kratek čas. Da se informacije prenesejo v dolgoročni spomin, kjer ostanejo dneve, mesece ali celo leta, jih je treba ponavljati ali jih povezati z nečim pomembnim.

Če se recimo učimo novih besed v tujem jeziku, bodo te besede, če jih samo beremo, ostale le v kratkoročnem spominu. Če pa jih uporabimo v povedih, jih izgovorimo na glas ali izdelamo kartice ter jih ponavljamo, tako aktivno krepimo povezave v možganih, kar pomaga pri shranjevanju v dolgoročni spomin.

Vaja kot gradnja mišičnega spomina

Ko nekaj vadimo in ponavljama znova in znova, kot na primer učenje igranja kitare ali igranja košarke, naši možgani postanejo bolj avtomatizirani. Temu pravimo mišični spomin. Možgani ustvarijo “spominski zemljevid” za določeno spretnost, kar omogoča, da dejanje opravimo brez napora. Ponavljanje istega dejanja pomaga utrditi ta zemljevid, da se lahko nanj zanesemo brez večjega razmišljanja.

Zakaj je spanje ključno za učenje?

Ena najbolj spregledanih stvari pri učenju je spanje. Ko spimo, naši možgani ne počivajo; pravzaprav se aktivno ukvarjajo z utrjevanjem vsega, kar smo se naučili tisti dan. Med spanjem možgani preidejo skozi različne faze, in med eno od teh, imenovano REM spanje, krepijo nevralne povezave, ki nam pomagajo zapomniti si informacije. Dober spanec močno vpliva na to, kako dobro si zapomnimo, kar smo se naučili.

Čustva in učenje

Zagotovo si opazil_a, kako si zlahka zapomniš podrobnosti o svojih najljubših stvareh, kot so najljubši filmi ali besedila pesmi? To se zgodi zaradi amigdale, dela možganov, ki procesira čustva. Ko nas neka tema zanima ali smo nad nečim navdušeni, je amigdala bolj aktivna, kar pomaga utrditi informacije.