Si že kdaj pomislil_a, da tudi tvoje stare datoteke ali slike iz osnovne šole na telefonu, ki jih nikoli ne pogledaš, puščajo okoljski odtis? Kaj pa vsi tisti pozabljeni e-maili, ki jih nikoli ne odpreš?
Na prvi pogled se zdi, da so datoteke, slike in sporočila, ki jih hranimo na telefonu ali v oblaku, popolnoma nedolžni.
A vsaka od njih pušča droben, neviden ogljični odtis. In ko jih seštejemo za vse uporabnike sveta, ta odtis postane presenetljivo velik.

Čeprav se zdi, da naši podatki obstajajo le nekje v “oblaku”, v resnici zasedajo fizičen prostor na strežnikih, ki neprekinjeno delujejo. Ti strežniki delujejo v ogromnih podatkovnih centrih, ki za svoje delovanje porabijo veliko električne energije in vode.
Po ocenah Mednarodne agencije za energijo podatkovni centri danes porabijo približno 1,5 odstotka vse električne energije na svetu – približno toliko kot celotna Velika Britanija.
Kaj sploh so digitalni odpadki?
Digitalni odpadki so vsi tisti podatki, ki jih ne potrebujemo več, pa jih še vedno hranimo – na računalnikih, pametnih telefonih ali v oblaku, kjer pogosto ostajajo tudi dolgo potem, ko smo jih že pozabili. Vsaka taka datoteka morda deluje nepomembno, a ko jih seštejemo v milijardah, postanejo precejšen okoljski problem. Po ocenah strokovnjakov informacijsko-komunikacijski sektor (vključno z napravami, omrežji in podatkovnimi centri) prispeva med 1,5 in 4 odstotke vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov – primerljivo z vplivom letalskega prometa.

Kako hitro raste naš digitalni svet?
Težava ni le v količini podatkov, temveč v hitrosti, s katero jih ustvarjamo. Vsak dan po svetu nastane kar 2,5 kvintilijonov bajtov novih informacij. Velik del teh podatkov nikoli več ne bo uporabljen, a bodo vseeno dolgo obstajali na strežnikih, ki jih je treba napajati in vzdrževati. Tudi en sam e-mail ni brez vpliva: navadno sporočilo brez priponke povzroči približno štiri grame izpustov CO₂, sporočilo s priponko pa do petdeset gramov – skoraj toliko kot plastična vrečka. Po nekaterih ocenah bi že redno brisanje stare e-pošte in nepotrebnih priponk lahko pomenilo občuten prihranek energije in izpustov CO₂ – vsako sporočilo s priponko namreč ustvari do 50 gramov ogljikovega dioksida.

Kaj lahko naredimo sami?
Tukaj je nekaj preprostih korakov, kako lahko tudi ti prispevaš k zmanjšanju digitalnih odpadkov:
- Redno briši datoteke, ki jih ne potrebuješ več, in poskrbi za red v oblaku.
- Izogibaj se shranjevanju več različic iste datoteke – pogosto zadošča ena.
- Odstrani neuporabljene aplikacije, ki zasedajo prostor in porabljajo energijo v ozadju.
- Podaljšaj življenjsko dobo naprav, namesto da jih hitro menjaš za nove.
- Premisli, preden pošlješ e-pošto ali prilogo, ki ni nujna – tudi digitalna sporočila imajo svoj ogljični odtis.





















