Dež pogosto povezujemo z mokrimi čevlji, odpovedanimi načrti in tistim neprijetnim trenutkom, ko pozabiš dežnik ravno takrat, ko ga najbolj potrebuješ.

A za vsakdanjim vremenskim pojavom, ki ga pogosto jemljemo kot samoumevnega, se skriva neverjetno veliko zanimivosti.

Od kapljic, ki niso takšne oblike, kot si jih predstavljaš, do nenavadnih vonjav in dežja na drugih planetih – svet padavin je veliko bolj raznolik in skrivnosten, kot se zdi na prvi pogled.

Kako sploh nastane dež?

Dež se začne tam, kjer ga sploh ne vidimo – visoko v oblakih. Ko se topli zrak, poln vodne pare, premakne v višje in hladnejše plasti ozračja, se para začne ohlajati in kondenzirati. Majhne kapljice vode se zbirajo okoli drobnih delcev prahu ali soli v zraku – tem rečemo kondenzacijska jedra. Ko kapljice postanejo dovolj velike in težke, da jih zrak ne more več zadržati, začnejo padati proti tlom – in tako nastane dež.

Dež ni vedno moker

Zveni kot šala, ampak je res. V zelo vročih in suhih območjih, kot so puščave ali visoke planote, lahko dežne kaplje izhlapijo še preden sploh dosežejo tla. Ta pojav se imenuje virga in ga pogosto opazimo kot sivo zaveso pod oblaki, ki pa nikoli ne pade do tal. Vidimo ga torej kot dež – a ga ne občutimo.

Najbolj deževen kraj na svetu

Če misliš, da pri nas kdaj preveč dežuje, verjetno še nisi slišal_a za vas Mawsynram v Indiji. Tam v povprečju pade več kot 11.000 mm dežja na leto, kar je skoraj dvajsetkrat več kot v Sloveniji. Ljudje tam živijo v posebnih hišah s strešnimi kritinami, prilagojenimi neprestanim nalivom, in vsakdanje življenje je prilagojeno dežju – od šolskih urnikov do oblačil.

Dež ima več oblik (in včasih celo vonj)

Morda si že opazil_a, da ne dežuje vedno enako. Lahko gre za drobno pršenje, močne plohe, enakomeren dež, nevihto, monsunski naliv, ali celo “blatni dež”, kadar veter prinese prah iz Sahare. A še bolj zanimivo je, da ima dež lahko tudi svoj značilen vonj – zagotovo poznaš tisti svež vonj po prvem dežju na suhi zemlji – povzroča ga spojina, ki jo proizvajajo bakterije v tleh.

Po suši pogosto pridejo poplave

Paradoksalno je, da suha tla, ki dolgo niso videla dežja, pogosto ne uspejo dovolj hitro vpiti padavin. Voda tako ostane na površini in lahko hitro povzroči bliskovite poplave. Ta pojav je posebej pogost v sušnih regijah ali po daljšem vročinskem valu, zato meteorologi vedno opozarjajo, da dež po suši ni nujno dobrodošel, če pade naenkrat in v velikih količinah.

Kapljice dežja niso solzaste oblike

Če bi te nekdo vprašal, kako izgleda kapljica dežja, bi jo verjetno narisal kot kapljo v obliki solze. A to je mit. V resnici so majhne kapljice skoraj popolnoma okrogle, večje pa se zaradi zračnega upora ob padanju nekoliko sploščijo. Le zelo velike kapljice se tik pred padcem lahko razbijejo v manjše, ker izgubijo svojo obliko.

Tudi na drugih planetih dežuje – ampak ne voda

Zemlja ni edini planet z dežjem, a drugod je dež precej drugačen. Na Veneri dežuje žveplena kislina, a zaradi visoke temperature izhlapi še preden pade do površja. Na Saturnovi luni Titan dežuje tekoči metan, na Jupitru pa morda celo tekoči helij. Obstajajo celo teorije, da na nekaterih eksoplanetih dežujejo diamanti.

Zvok dežja pomirja možgane

Si že kdaj poslušal_a posnetek dežja za lažje učenje ali spanje? Nisi edini_a. Zvok enakomerno padajočega dežja ustvarja beli šum, ki pomaga pri sproščanju, zmanjševanju anksioznosti in boljši koncentraciji. Študije so pokazale, da dež ustvarja okolje, ki možganom pomaga filtrirati moteče dražljaje iz okolice.