Ljudje uporabljamo čokolado že tisočletja. Produkcija čokolade in čokoladnih izdelkov pa se je še posebej razmahnila v zadnjem stoletju in je pričela rasti skladno z njeno popularnostjo. Dandanes na letni ravni podjetja predstavljajo nove in nove čokoladne oblike in vrste.

Nekaj zanimivih čokoladnih dejstev, ki te bodo presenetila!

Čokolada je narejena iz kakavovih zrn.

Kakavova zrna, iz katerih pridelujemo čokolado, se nahajajo v kakavovcu. Kakavovec je sadež, ki raste na kakavovem drevesu in ga večinoma najdemo v Srednji in Južni Ameriki ter Afriki. Vsak sadež, ki ga pobirajo ročno, vsebuje približno 20-40 kakavovih zrn. Za izdelavo 1 kilograma čokolade potrebujemo kar okrog 900 kakavovih zrn. To pomeni, da za 1 kg čokolade potrebujemo vsaj 22 sadežev.

Kakovovec smo udomačili okrog 5000 let nazaj.

Človek je najverjetneje začel udomačevati in uporabljati kakavovec 5300 let nazaj. Ostanki kakavovca so bili najdeni v keramičnih posodah prastare civilizacije, ki je tisočletja nazaj živela ob rekah Mayo in Chinchipe na območju današnjega Ekvadorja.

Čokolado so na začetku uživali kot grenko pijačo.

Zgodnje civilizacije so kakav uživale v obliki pijač. Te so bile pripravljene iz mlete kakavove paste ter pomešane z vodo in začimbami. Fermentirana, sušena in pražena zrna so dala pijači grenak okus. Ob posebnih priložnostih so mešanici dodajali različne rastline in druge dodatke (zelišča, čili, cvetove, agavin sok ipd.) ter tako spreminjali okus čokoladnega napitka. Z dejstvom, da so čokolado na začetku uživali kot pijačo, je povezan tudi sam izvor besede “čokolada”.

Beseda “čokolada” ima zanimiv izvor.

Beseda naj bi namreč izhajala iz besede “xocóatl”. Nastala je, ko so Španci združili besedo “chocol” iz majevskega poimenovanja (pomeni vroče) in “atl” iz azteškega poimenovanja (pomeni voda ali tekočina).

Čokolado so v Evropo prinesli Španci.

Po nekaterih zgodbah naj bi Krištof Kolumb naletel na kakav na svojem četrtem potovanju leta 1502, ko je s svojo posadko ukradel azteški kanu, v katerem je bilo različno blago, ki so ga odnesli nazaj v Španijo.

Prva čokoladna tablica je nastala leta 1847 v Angliji.

Britansko slaščičarsko podjetje J.S. Fry & Sons je bilo v začetku 19. stoletja največji proizvajalec čokolade v Združenem kraljestvu. Leta 1847 so izdelali prvo čokoladico v obliki tablice, ki je bila namenjena za množično uporabo. Vsebovala je sladkor, čokoladni liker in kakavovo maslo.

Švica je največja porabnica čokolade na svetu.

Po nekaterih raziskavah naj bi na svetovni ravni na leto porabili kar 7,5 milijona ton čokolade. Švica se je med vsemi državami po porabi uvrstila na prvo mesto, saj naj bi vsak švicarski prebivalec na leto porabil kar 8,8 kilograma čokolade.

Temperatura tališča čokolade je med 30 in 33 stopinj Celzija.

Temperatura tališča čokolade je tik pod temperaturo človeškega telesa, ki je običajno 37 stopinj Celzija, zato se tudi raztopi v ustih ali če jo vzamemo v roko.

Čokolada je vir energije za naše telo.

Čokolada ima podobno kot čaj ali kava pozitivne učinke na naše energetske ravni in celo vpliva na budnost. Kakavova zrnca namreč vsebujejo kofein in teobromin, ki delujeta kot naravna stimulanta.

Čokolada je smrtno nevarna za pse.

Vsebnost teobromina, ki na človeka deluje stimulativno, pa je strupena za pse, saj ga ne morejo prebaviti. Temna čokolada, ki vsebuje večjo količino teobromina je še posebej škodljiva za naše pasje ljubljenčke.