Si že kdaj oddal/a seminarsko nalogo zadnjo minuto pred rokom? Si že kdaj celo noč sedel/a za pisalno mizo in se zadnji trenutek učil/a za test, ki te čaka naslednji dan?

Odlašanje ni nujno slaba navada, je le nekaj, kar je programirano v naših možganih.

V bistvu si vsi želimo takojšnjega zadovoljstva, zato bomo, ko se soočimo z dolgoročnimi nalogami, te naloge verjetno odložili, dokler posledice ali koristi ne postanejo takojšnje.

Da bi preglasili to osnovno možgansko funkcijo, moramo svoje možgane pretentati, da mislijo, da bomo dobili takojšnje zadovoljstvo, tudi če je rok še daleč.

Vsakdo ima svoj stil učenja in dela – nekaterim odlašanje do zadnjega trenutka celo ustreza. Vendar se lahko ta pristop izkaže za zelo stresnega. Postavljanje in doseganje ciljev je pomembno za ohranjanje uravnoteženega življenjskega sloga.

Kaj je v ozadju prokrastinacije oz. zakaj odlašamo z nekaterimi nalogami?

Eden izmed razlogov so lastna pričakovanja oz. strah, ki se vrti okoli pričakovanj, ki morda ne bodo izpolnjena. Že samo misel na to, da stvari ne delujejo tako, kot želimo, lahko preusmeri našo pozornost z določene naloge in zmoti našo raven motivacije in produktivnosti. Pripravljenost, da se nečesa lotimo, zamre v trenutku, ko se nam začnejo v glavi vrteti misli o možnem neuspehu.

Drug razlog, ki je povezan z razvojem pričakovanj, je vrzel med našim sedanjim in prihodnjim jazom. Namesto da bi nekaj končali takoj ali pred rokom, zadeve pustimo odprte za prihodnost, upajoč, da se bodo čudežno razrešile.

In pod vsemi temi strahovi in pričakovanji se skriva še večji demon – lenoba, ki nas udari vsakič, ko je rok ali test blizu.

Kako se izogniti odlašanju?

Postavi si dosegljive cilje

Preobremenitev lahko povzroči stres, ki lahko vodi k izogibanju. Postavljanje realističnih ciljev nam lahko pomaga pri proaktivnosti. Napiši si seznam s svojimi dnevnimi nalogami in jih nato razvrsti po prioritetah. Vsi imamo veliko stvari, ki jih moramo opraviti, zato ti bo organiziranje teh nalog pomagalo ostati na pravi poti.

Organiziraj si delovni prostor

Neurejena miza ali neurejen delovni prostor lahko povzročita nered pri delu in mislih. Organiziran prostor nam daje pozitiven prostor za delo, kar lahko pomaga povečati produktivnost, saj omejuje motnje in nam omogoča, da se osredotočimo na svoje naloge.

Sestavi si urnik

Vsak teden imamo veliko stvari, ki jih moramo postoriti. Načrtovanje nalog in njihovih rokov nam lahko pomaga, da ostanemo aktivni. Načrtovanje v obliki urnika nam bo prav tako pomagalo, da bomo vsak dan imeli obvladljivo delovno obremenitev.

Vzemi si odmore

Delati ali učiti se neprekinjeno ure in ure je lahko stresno in izčrpavajoče. Telo in možgani niso ustvarjeni za to, da bi prenašali neskončne ure domače naloge iz matematike, ne da bi se ustavili. Vzemi si odmor, ko ga potrebuješ!

Zdrav način življenja

Ohranjanje zdravega načina življenja je bistvenega pomena – pri tem so najpomembnejše tri stvari: zdrava prehrana, kakovosten spanec in ustrezna hidracija.

Poišči del dneva, ko si najbolj produktiven/a

Si jutranji človek ali nočna ptica? Če najdemo čas v dnevu, ko smo najbolj produktivni, lahko svoje delo dokončamo veliko bolj učinkovito in hitreje.

Privošči si nagrado

Včasih je težko najti motivacijo za dokončanje vseh nalog in obveznosti – uvedba majhnih nagrad lahko zato poveča motivacijo.