Zadrega

ZADREGA JE VEDNO VEČJA V NAŠI GLAVI

Skoraj vsakdo je že doživel trenutek zadrege: napačna beseda pred razredom, neroden gib, komentar, ki ni izpadel tako, kot je bilo mišljeno.

 

V takih trenutkih se pogosto pojavi zelo močan občutek, da so vse oči uprte v nas in da si bodo drugi ta trenutek zapomnili še dolgo.

 

Ta občutek je izjemno prepričljiv, vendar večinoma ne odraža resničnega dogajanja.

 

Zadrega

 

Učinek žarometa (“spotlight effect”)

 

Psihologi pojav, ko precenjujemo, koliko pozornosti nam namenjajo drugi, imenujejo “učinek žarometa”. Ker sami sebe doživljamo kot središče lastne izkušnje, imamo občutek, da smo ves čas pod žarometi. V resnici pa ima večina ljudi večino pozornosti usmerjene vase, v svoje misli, skrbi in vtise.

 

Zato se situacije, ki so nam izjemno neprijetne, drugim pogosto zdijo nepomembne ali pa jih sploh ne opazijo. Kar je za posameznika zelo intenzivno, je za okolico običajno le bežen trenutek.

 

Zakaj je sram tako močno čustvo

 

Sram in zadrega imata pomembno vlogo v družbenem življenju. Pomagata nam zaznati družbena pravila in nas opozarjata, kdaj bi lahko izstopali ali prestopili meje. Težava nastane, ko možgani pretiravajo pri zaznavanju nevarnosti.

 

V trenutkih zadrege telo pogosto reagira podobno kot ob stresu: pospeši se srčni utrip, zardimo, misli se zožijo, pozornost pa usmerimo izključno nase. Zaradi te telesne reakcije se zdi situacija večja in pomembnejša, kot je v resnici.

 

Zadrega

 

Zakaj drugi opazijo manj, kot mislimo

 

Raziskave kažejo, da si opazovalci tuje neprijetne trenutke zapomnijo bistveno manj, kot si jih zapomni oseba, ki zadrego doživlja. Ljudje si redko zapomnijo točne besede, mimiko ali trajanje dogodka, še redkeje pa o tem razmišljajo kasneje.

 

Pogosto nas je sram predvsem zaradi domišljije. Ne zaradi tega, kar se je zgodilo, temveč zaradi tega, kar mislimo, da si drugi mislijo o nas. Teh misli ne moremo preveriti, a jih kljub temu doživljamo kot dejstvo.

 

Kako se odnos do sramu sčasoma spremeni

 

Z leti se občutek, da smo ves čas opaženi, pri večini ljudi zmanjša. Več izkušenj prinese bolj realno oceno pozornosti okolice in manj osredotočenosti nase. Sram ne izgine, vendar postane manj obremenjujoč in hitreje mine. To ne pomeni, da zadrega izgubi pomen, ampak da jo lažje postavimo v širši kontekst vsakdanjih situacij.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola za trženje in dizajn Maribor

Srednja šola za trženje in dizajn Maribor

Poklic se predstavi:

Carinski deklarant

Carinski deklarant

Smer se predstavi:

HORTIKULTURNI TEHNIK – PTI

HORTIKULTURNI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAKO MEDVRSTNIŠKI PRITISK VPLIVA NA NAŠE ODLOČITVE?

KAKO MEDVRSTNIŠKI PRITISK VPLIVA NA NAŠE ODLOČITVE?

Medvrstniški pritisk je del odraščanja in se pojavlja v različnih oblikah.   Gre za vpliv vrstnikov, ki nas lahko spodbuja k določenemu vedenju, razmišljanju ali sprejemanju odločitev, tudi takrat, ko se s tem ne počutimo povsem udobno.   Najpogosteje se...

KAKO SE SPOPASTI S PRITISKOM OKOLICE PRI IZBIRI ŠOLE

KAKO SE SPOPASTI S PRITISKOM OKOLICE PRI IZBIRI ŠOLE

Ko izbiraš srednjo šolo, ima pogosto vsak nekaj za povedati. Starši, učitelji, sorodniki, včasih tudi prijatelji.   Vsak ima svoj pogled na to, kaj je “boljša” izbira, kaj je varnejša pot in kaj naj bi ti najbolj koristilo.   Pomembno je vedeti, da pritisk...

MEDNARODNI DAN ŽENSK IN DEKLET V ZNANOSTI

MEDNARODNI DAN ŽENSK IN DEKLET V ZNANOSTI

Vsako leto 11. februarja svet obeležuje mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, dan, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila z namenom, da spodbuja enakovredno sodelovanje žensk in deklet na vseh področjih znanosti.   Ta dan je del širše vizije za...