Obdobje najstništva je čas hitrih fizičnih in čustvenih sprememb, ki lahko prinesejo tudi izzive pri vzpostavljanju zdravega odnosa do hrane.

Nekatere raziskave pravijo, da bi naj bilo več kot 70 milijonov ljudi po vsem svetu, ki imajo težave z motnjami hranjenja. Spremembe v prehranjevalni kulturi, obsedenost s popolnim telesom na ravni družbe, različne oblike pritiskov, družinske težave, družbeni mediji in oglaševanje, ki prikazuje nerealne standarde lepote, so temeljni dejavniki, ki velikokrat prispevajo k razvijanju nezdravega odnosa do hrane in telesa.

Kaj so motnje hranjenja?

Motnje hranjenja so duševne motnje, ki vplivajo na posameznikov odnos do hrane, telesa in samega sebe. Moški ali ženske, otroci, najstniki ali starejši, posamezniki s prekomerno ali z nizko telesno težo, omejitve glede tega, kdo lahko razvije motnje hranjenja, ne obstajajo. Katere so najbolj pogoste motnje hranjenja?

ANOREKSIJA je oblika motnje, pri kateri posameznik omejuje svojo prehrano na minimum, kar vodi v dramatično izgubo telesne teže. Je restriktivna motnja, ki je velikokrat povezana z izjemno nizkokalorično dieto, s hudim strahom pred pridobivanjem teže in z intenzivnim režimom vadbe.

BULIMIJA je oblika motnje, pri kateri posameznik uživa večje količine hrane in nato zaradi občutkov krivde, strahu ali sramu uporablja različne metode, kot so bruhanje ali pretirana telesna vadba, da bi ponovno zmanjšal telesno težo. Gre torej za ponavljanja cikla “prenajedanja in čiščenja”.

KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE je oblika motnje, za katero je značilno prenajedanje brez nadzora, brez kasnejših kompenzacijskih ukrepov, ki se pojavijo pri bulimiji. Epizode prenajedanja se lahko pojavljajo tudi večkrat na teden in so opredeljene kot časovna obdobja, v katerih posameznik poje nenavadno veliko količino hrane, ne glede na to, ali je lačen ali ne.

Znaki motenj hranjenja

Pomembno je, da starši, prijatelji in mi sami znamo prepoznati znake motenj hranjenja. Najpogostejši so:

• nihanje telesne teže (izguba ali pridobivanje telesne teže);
• skrivanje prehranjevalnih navad (prenajedanje ali postenje);
• pretirana skrb za prehrano, težo in telovadbo;
• izgovori za izpuščanje obrokov;
• umikanje od družbe;
• izguba energije in koncentracije.

Kako se spopasti z motnjami hranjenja?

Zavedanje in priznavanje težave

Prvi korak k okrevanju se skriva v zavedanju in priznavanju težave. To se lahko zdi zelo težko, saj motnje hranjenja pogosto spremljajo zanikanje težave. Velikokrat se ne zavedamo resnosti stanja ali pa se sramujemo priznati, da potrebujemo pomoč. Pri tem je pomembno, da ima posameznik okrog sebe podporno okolje – starše, učitelje in prijatelje, ki so pozorni na znake motenj hranjenja ter vzpodbujajo odprto in sočutno komunikacijo ter omogočajo vzpostavljanje varnega prostora.

Strokovna pomoč

Strokovna pomoč je ključnega pomena pri spopadanju z motnjami hranjenja. Pomoč lahko vključuje terapijo, zdravniško spremljanje, in po potrebi tudi bolnišnično oskrbo. Pomoč poiščite pri izkušenih terapevtih, ki imajo izkušnje z motnjami hranjenja pri najstnikih. Zdravniki lahko ocenijo telesno stanje in zdravstvene tveganje ter predpišejo ustrezno zdravljenje.

Podpora

Starši, prijatelji in učitelji nam lahko pri tem pomagajo – nudijo lahko čustveno oporo, razumevanje, spodbujajo zdrave prehranjevalne navade ter pomagajo pri ustvarjanju zdravega in pozitivnega okolja, ki spodbuja okrevanje.

Učenje zdravega odnosa do hrane

Poleg zdravljenja je pomembno, da ponovno vzpostavimo zdrav odnos do hrane. To vključuje učenje o zdravi prehrani, sprejemanje hrane kot goriva za telo, namesto kot sovražnika, in prepoznavanje čustvenih sprožilcev, ki vodijo v motnje hranjenja. Pri tem je pomembno tudi sprejemanje svojega telesa, vzpostavljanje pozitivne samopodobe, vključevanje uravnotežene prehrane in iskanje užitka v uživanju hrane.

Vzpostavljanje dolgoročne strukture

Motnje hranjenja so kronične bolezni, zato je pomembno, da spremljamo napredek na dolgi rok in tudi po zaključku zdravljenja. Redni pregledi pri terapevtu in zdravniku lahko pomagajo preprečiti ponovitve motenj hranjenja.

Pomembno je, da se zavedamo, da nismo sami in da obstaja pot do zdravja in dobrega počutja.

Pomoč lahko poiščete tudi pri različnih organizacijah!

Center za mentalno zdravje, Enota za motnje hranjenja
Zaloška 29, 1000 Ljubljana
01 587 49 49

INTROSPEKTA – svetovalnica za motnje hranjenja
040 202 695
info@introspekta.si

MUZA – svetovalnica za motnje hranjenja
svetovalnica.muza@volja.net

Svetovalni svet
Dunajska cesta 158, 1000 Ljubljana
068 648 695
info@svetovalni-svet.si

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM)