Digitalna utrujenost ni isto kot navadna utrujenost.
Lahko se pojavi tudi takrat, ko fizično nisi izčrpan/a in ko dan ni bil posebej naporen. Pogosto se kaže kot občutek prazne glave, razdražljivosti ali pomanjkanja energije, kljub temu da si večino časa “samo” gledal/a v zaslon.
Gre za stanje, ki je povezano z načinom, kako danes uporabljamo telefone, računalnike in družbena omrežja, ne pa nujno s količino dela ali učenja.
Kaj digitalna utrujenost pravzaprav je
Digitalna utrujenost nastane, ko so možgani predolgo izpostavljeni stalnim dražljajem. Obvestila, sporočila, kratki videi, menjavanje vsebin in stalna dosegljivost pomenijo, da možgani skoraj nikoli nimajo pravega premora.
Čeprav se zdi, da ne počnemo nič zahtevnega, so možgani ves čas aktivni. Preklapljajo med informacijami, se odzivajo na zvoke, slike in pričakovanja, da moramo biti na nekaj pozorni. To dolgoročno vodi v izčrpanost, ki je bolj miselna kot telesna.
Kako se digitalna utrujenost kaže
Digitalna utrujenost se ne kaže vedno očitno. Pogosto jo zamenjamo za lenobo, pomanjkanje motivacije ali slabo voljo. Znaki so lahko razpršena pozornost, težave z zbranostjo, občutek, da te vse hitro utrudi, ali pa želja po tem, da bi bil/a ves čas na telefonu, hkrati pa ti to ne prinese pravega zadovoljstva.
Pogost je tudi občutek, da si nenehno malo napet/a, čeprav ni jasnega razloga. Telo je sicer pri miru, glava pa nima občutka, da bi se lahko ustavila.
Zakaj smo mladi še posebej izpostavljeni
Danes odraščamo v okolju, kjer je digitalni svet stalno prisoten. Šola, prosti čas, odnosi in sprostitev se pogosto odvijajo na istih napravah. Meja med obveznostmi in počitkom je zato zabrisana.
Poleg tega so družbena omrežja zasnovana tako, da zadržujejo našo pozornost. Kratke vsebine, neskončno drsenje in obvestila ustvarjajo občutek, da se vedno nekaj dogaja in da ne smemo ničesar zamuditi. To pomeni, da možgani redko dobijo občutek zaključka.
Zakaj “počitek z zaslonom” pogosto ne pomaga
Veliko ljudi poskuša utrujenost odpraviti tako, da se po napornem dnevu sprosti ob telefonu ali računalniku. Težava je v tem, da tak počitek možganov ne razbremeni, ampak jih pogosto še dodatno obremeni.
Čeprav telo počiva, so možgani še vedno izpostavljeni dražljajem, primerjanju in hitremu preklapljanju pozornosti. Zato se lahko zgodi, da se po več urah brskanja po spletu počutiš še bolj izčrpan/a kot prej.
Kaj lahko pomaga pri digitalni utrujenosti
Pri digitalni utrujenosti ne gre za to, da bi moral/a popolnoma opustiti tehnologijo. Pomembnejše je, da možganom omogočiš trenutke brez stalnih dražljajev. To so lahko kratki odmori brez zaslona, gibanje, tišina ali dejavnosti, pri katerih pozornost ni razdrobljena.
Pomaga tudi, da si v dnevu ustvariš jasne meje med časom za obveznosti in časom za sprostitev. Tudi majhne spremembe, kot so izklop nekaterih obvestil ali zavestni odmiki od zaslona, lahko naredijo opazno razliko.
