Možgani nadzorujejo naše misli, dejanja in čustva in pri tem uporabljajo zapletene mreže in strukture.

Imajo nešteto nevronov in povezav, ki nam omogočajo, da mislimo, čutimo in delujemo. Možgani tako igrajo ključno vlogo pri naših vsakodnevnih dejavnostih, kot so učenje, obvladovanje čustev in sprejemanje odločitev.

Razdeljeni so na več območij, odgovornih za različne funkcije. Hipokampus je npr. bistven za strukturiranje spominov, prefrontalni korteks pa igra pomembno vlogo pri koncentraciji, hkrati pa filtrira motnje okoli nas. Hipokampus se nahaja v temporalnem režnju, prefrontalni korteks pa najdemo v ospredju možganov.

Spodbujevalci spomina

Obstaja več načinov, s pomočjo katerih lahko izboljšamo svoje sposobnosti pomnjenja. Mnemotehnike, kot so akronimi ali tehnike vizualizacije, so lahko zelo zabavne in učinkovite. Dober primer tovrstne tehnike je spominska palača, ki deluje kot nekakšen mentalni zemljevid in je še posebej koristna, ko si moramo zapomniti večje količine informacij. Temelji na izkoriščanju vizualne domišljije in prostorske orientacije možganov za shranjevanje podatkov. Pri uporabi te tehnike si ustvarimo mentalno predstavo o določenem prostoru, kot je hiša, palača ali kateri koli drugi prostor, ki ga dobro poznamo. Nato povezujemo informacije, ki jih želimo zapomniti, s posameznimi deli tega prostora. Ko potrebujemo neko informacijo, se tako enostavno samo sprehodimo po domišljijskem prostoru in tam poiščemo tisto informacijo, ki jo potrebujemo.

Spodbujevalci fokusa

Obstaja tudi ogromno metod za izboljšanje osredotočenosti. Najbolj znana je tehnika “pomodoro”, kjer čas učenja razdelite na različne intervale, običajno dolge 25 minut, ki jim sledijo kratki odmori. Ti intervali imajo časovno omejitev, ohranjajo koncentracijo in preprečujejo preobremenjenost. Ko se soočate z daljšimi in bolj kompleksnimi nalogami (kot je učenje pred pomembnim izpitom), je najbolje, da si občasno privoščite kratke odmore. Kratki mentalni odmori vam bodo namreč dejansko pomagali, da ostanete osredotočeni na svojo nalogo.

Zdrave navade

Sprememba življenjskega sloga lahko prav tako pomaga pri vzdrževanju koncentracije in produktivnosti pri učenju. Načrtovanje obrokov in prehranskega vnosa podpira možganske funkcije in spomin. Pomembno je, da uživamo hrano, bogato z omega-3 maščobnimi kislinami in antioksidanti.

Poleg tega lahko kakovost spanja pomembno vpliva na možgane, bodisi negativno ali pozitivno. Počitek je namreč ključnega pomena za izboljšanje delovanja možganov.

Redna telesna vadba je še ena navada, ki lahko pozitivno vpliva na zdravje možganov in na naše kognitivne funkcije. Ne samo, da vadba spodbuja dobro počutje, ampak tudi simulira sproščanje nevrotransmiterjev, kot sta dopamin in serotonin, ki sta odgovorna za naše razpoloženje in mentalno kapaciteto. Ne glede na to, ali gre za hojo, tek, boks ali katero koli drugo obliko telesne dejavnosti, dodajanje redne vadbe v dnevno rutino lahko izboljša pretok krvi v naše možgane. Telesna aktivnost nam pomaga pri razmišljanju, učenju, reševanju problemov in vzpostavlja čustveno razvnovesje. Izboljša lahko spomin in zmanjša anksioznost ali depresijo.