Se ti je že kdaj zgodilo, da si se učil_a več ur, potem pa na testu ugotovil_a, da si polovico stvari pozabil_a ali jih sploh nisi razumel_a?
Ali pa si dan pred testom v paniki poskušal_a nadoknaditi vse, s čimer si prej odlašal_a?
Če se prepoznaš v tem, je čisto možno, da pri učenju delaš katero od klasičnih napak, ki jih ponavlja ogromno dijakov. Dobra novica? Ko jih enkrat prepoznaš, jih lahko popraviš in si prihraniš skrbi.
Učiš se na pamet, namesto da bi snov zares razumel_a
Mogoče si se že kdaj poskušal_a naučiti definicije tako, da si jih prebral_a desetkrat zapored. Ali pa si se piflal_a letnice in formule brez razumevanja, zakaj so sploh pomembne. Težava pri takem učenju je, da informacije sicer lahko shraniš v kratkoročni spomin, a jih boš hitro pozabil_a – še posebej, če je vprašanje na testu zastavljeno drugače, kot je bilo zapisano v učbeniku.
Kaj storiti? Poskusi snov razumeti, ne pa je le ponavljati. Postavljaj si vprašanja: Zakaj je to tako? Kako se povezuje z drugimi stvarmi? Kako bi to razložil_a prijatelju? Če znaš nekaj opisati s svojimi besedami in povezati z realnim življenjem, potem si resnično usvojil_a snov.
Učiš se predolgo brez premora
Zdi se logično – več kot se učiš, več si zapomniš, kajne? Ampak to ni čisto res. Možgani imajo omejeno kapaciteto in če jih preobremeniš, začne učinkovitost hitro padati. Po določenem času učenje postane zgolj mehanično prebiranje, ki ti ne prinese prav veliko.
Rešitev? Uporabi Pomodoro tehniko – uči se 30–45 minut, nato si vzemi 5–10 minut odmora. Med premorom vstani, se malo sprehodi, spij vodo ali naredi nekaj vaj. Tvoje telo in možgani potrebujejo te kratke “reset” trenutke, da informacije dejansko predelajo in jih shranijo v dolgoročni spomin.
Vedno uporabljaš isti način učenja
Če se vedno učiš tako, da le prebiraš učbenik in podčrtuješ stavke, boš verjetno imel_a težave s pomnjenjem. Možgani si informacije bolje zapomnijo, če jih obdelaš na več načinov – zato se enostavno branje pogosto ne izkaže kot dovolj učinkovito.
Kaj lahko narediš? Preizkusi različne pristope: napiši povzetek s svojimi besedami, nariši miselni vzorec, glasno razloži snov, reši kviz ali si pripravi vprašanja in nanje odgovarjaj. Bolj ko variiraš svoj način učenja, bolj bo snov ostala v tvoji glavi.
Učiš se tik pred testom
Najprej si rečeš: “Joj, saj imam še cel teden časa.” Potem je že sreda, pa si rečeš: “V petek bom res začel_a.” In potem pride nedelja zvečer, snov pa je še vedno tam, nedotaknjena. Stres, panika in piflanje pozno v noč. Rezultat? Na testu morda nekaj stvari še gre skozi, a dolgoročno ne ostane nič v glavi.
Najboljša strategija je sprotno ponavljanje. Ni treba, da se vsak dan učiš več ur – dovolj je že, da si vzameš 15 minut za hitro ponovitev pretekle snovi. Ko pride test, boš že imel_a osnovo in si boš moral_a zapomniti le še podrobnosti, namesto da bi vse poskušal_a vsrkati v eni noči.
Zanemarjaš spanec in zdravje
Kolikokrat si pred testom ostal_a buden_a do poznih ur, ker si moral_a “še samo enkrat preleteti zapiske”? Slaba novica: pomanjkanje spanja neposredno vpliva na tvojo sposobnost pomnjenja, koncentracije in reševanja problemov. Če spiš premalo, tvoji možgani preprosto ne morejo optimalno delovati.
Poskrbi, da boš spal_a vsaj 7–9 ur na noč – ja, tudi pred testom! Prav tako ne podcenjuj gibanja in zdrave prehrane. Če se počutiš fizično slabo, bo tudi tvoja koncentracija slabša, učenje pa bolj mučno.
Učiš se brez načrta
Ena največjih napak, ki jo dijaki pogosto delajo, je, da se učijo brez kakršnekoli strategije. Usedemo se za mizo, odpremo učbenik in začnemo brati – brez da bi vedeli, kaj točno moramo predelati, koliko časa bomo porabili in kaj je sploh najpomembnejše.
Boljše je, da si že vnaprej postaviš jasne cilje. Na primer: “Danes ponovim poglavje o fotosintezi in si naredim miselni vzorec.” Ali pa: “V eni uri bom rešil_a pet nalog iz matematike.” Ko imaš načrt, lažje ostaneš osredotočen_a in ne izgubljaš časa.
Prav tako si učenje razporedi po dnevih – če imaš test v petek, v ponedeljek preleti osnove, v torek ponovi težje dele, v sredo rešuj naloge, v četrtek pa naredi še zadnje preverjanje. Tako se izogneš učenju v zadnjem trenutku in si daš več možnosti, da snov res usvojiš.