Učenje

MOŽGANI V AKCIJI: KAJ SE DOGAJA, KO SE UČIMO

Učenje ni le listanje po učbenikih, branje knjig ali zbiranje informacij, ampak fizičen proces spreminjanja možganov.

 

V naših možganih se med učenjem namreč odvija prava nevihta električnih signalov, novih povezav in sprememb, ki oblikujejo, kdo postajamo.

 

Učenje kot vaja za možgane

 

Ko se učimo, možgani ne “shranjujejo podatkov” kot računalnik. Namesto tega gradijo povezave med nevroni – majhnimi živčnimi celicami, ki si informacije posredujejo z električnimi impulzi. Bolj ko nekaj ponavljamo, močnejša postaja ta povezava. Zato ponavljanje res pomaga – ne zato, ker smo pozabili, ampak ker tako “utrjujemo vse povezave”.

 

Učenje

 

Sinapse – mostovi med mislimi

 

Vsakič ko se naučimo nekaj novega, se spremeni droben stik med dvema nevronoma, imenovan sinapsa. Te “mostove” možgani krepijo, če jih uporabljamo, in jih sčasoma oslabijo, če jih ne. To je razlog, zakaj pozabimo snov, ki je ne ponavljamo – sinapse se preprosto “zaraščajo”.

 

Spanje – tihi del učnega procesa

 

Ko spimo, možgani niso v mirovanju. Takrat pravzaprav urejajo in razporejajo informacije, ki smo se jih naučili čez dan. Del, imenovan hipokampus, kratkoročno shrani nove spomine, nato pa jih med spanjem prenese v dolgotrajni spomin. Zato učenje ponoči in pomanjkanje spanja nista dobra kombinacija – možgani potrebujejo počitek, da “sestavijo” znanje.

 

Učenje

 

Čustva imajo pri učenju pomembno besedo

 

Če nas nekaj zanima ali nas zabava, se sprošča dopamin, hormon nagrade. Ta pomaga, da se snov lažje vtisne v spomin. Zato si bolje zapomnimo stvari, ki so povezane z občutki – naj bodo pozitivni ali negativni. Ni naključje, da se včasih bolj spomnimo smešnega pripetljaja pri uri kot same razlage snovi.

 

Učenje ni enkratno dejanje, ampak proces

 

Možgani so izjemno prilagodljivi – to njihovo lastnost imenujemo nevroplastičnost. To pomeni, da se spreminjajo vse življenje. Učenje torej ni nekaj, kar počnemo samo v šoli; vsak nov pogovor, izkušnja ali misel malce preoblikuje naše možgane.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Bežigrad

Gimnazija Bežigrad

Poklic se predstavi:

Drevesničar

Drevesničar

Smer se predstavi:

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PTI

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PTI

Novice iz uredništva:

ZAKAJ NAS JE VČASIH SRAM?

ZAKAJ NAS JE VČASIH SRAM?

Če bi obstajala lestvica najbolj neprijetnih občutkov, bi bil sram nekje na samem vrhu.   Ni pomembno, koliko si star, kaj znaš ali kako samozavesten izgledaš navzven – sram je del človeških možganov.     Od kod sram sploh pride?   Psiho­logi...

KATERI PRISTOP K UČENJU TI JE NAJBLIŽJE?

KATERI PRISTOP K UČENJU TI JE NAJBLIŽJE?

Vsakdo se učenja in šolskih obveznosti loteva drugače.   Nekateri radi načrtujejo vnaprej, drugi delajo sproti, nekateri pa se najbolje znajdejo pod časovnim pritiskom.   KVIZ: Kakšen tip učenca pa si ti?   Odgovori na vprašanja in na koncu preštej,...

SI JUTRANJI TIP ALI NOČNA SOVA – KAJ PRAVI TVOJ NOTRANJI RITEM?

SI JUTRANJI TIP ALI NOČNA SOVA – KAJ PRAVI TVOJ NOTRANJI RITEM?

Si med tistimi, ki se zbudijo brez težav in v prvih urah dneva naredijo največ, ali pa sodiš med tiste, ki šele po sončnem zahodu resnično zaživijo?   To, kdaj smo najbolj zbrani, ustvarjalni in učinkoviti, ni naključje.   Določa ga naš kronotip – biološka...