Vprašanje, kam naprej po osnovni šoli, se ne začne šele v devetem razredu.
Marsikdo začne o srednji šoli razmišljati že prej – nekateri v osmem, drugi celo že prej. Morda si med tistimi, ki že dolgo vedo, kaj jih zanima, mogoče pa ti razmišljanje o prihodnosti še ni blizu – in tudi to je čisto v redu.
Srednja šola je prva večja prelomnica na tvoji poti.
Ne gre le za novo šolsko stavbo in drugačen urnik, temveč tudi za vprašanje, kaj te veseli, kako se učiš, kaj želiš znati – in tudi, kaj bi v prihodnosti rad_a počel_la. Ena od ključnih odločitev, ki se pri tem pojavi, je razmislek o tem, ali ti bolj ustreza gimnazijska ali poklicna smer.
Poklicne in strokovne šole
Če te veseli delo z rokami, praksa, konkretne naloge in če si želiš čim prej stopiti v poklicni svet, so poklicne in strokovne šole dobra izbira. Tam boš poleg teoretičnih znanj pridobil_a tudi praktične veščine – pogosto kar na terenu, v podjetjih ali delavnicah. Tvoj urnik bo drugačen kot pri gimnazijcih: več boš delal_a z ljudmi in več časa boš preživel_a zunaj učilnic.
Včasih poklicne šole spremljajo predsodki, češ da so “manj zahtevne” ali “rezervna izbira”. To ni res. Zahtevnost poklicnih šol je drugačna – ni vezana le na učenje snovi, ampak tudi na to, kako teorijo prenesti v prakso in se v resničnih delovnih okoljih znajti samostojno in odgovorno. Poleg tega veliko dijakov po poklicni šoli nadaljuje šolanje, tudi na fakultetah, še posebej če naredijo poklicno maturo in dodajo peti predmet.
Gimnazije
Gimnazija je bolj splošna – kar pomeni, da se ne usmerjaš v poklic, ampak razvijaš širšo izobrazbo. Tam se veliko bere, piše, razmišlja, razpravlja. Če te zanima več različnih stvari in si želiš več časa za razmislek, kam naprej, je gimnazija dobra izbira. Prav pride tudi, če te zanima študij, saj te pripravi na različne fakultete.
Seveda pa ima tudi ta pot svoje izzive. V gimnaziji ni prakse, zato težje preizkusiš, kaj ti v resnici ustreza v poklicnem svetu. Učiš se snovi, ki ti morda nikoli ne bo neposredno koristila – a ti pomaga širiti obzorja in razvijati miselne spretnosti.
Kako ugotoviti, kaj je zate?
Vprašaj se: kako se najraje učiš? Rad_a bereš in analiziraš, ali ti bolj leži praktično delo? Ti je pomembno, da hitro postaneš samostojen_na, ali si želiš več let raziskovanja, preden se odločiš, kaj točno želiš početi?
Včasih odločitev ni enostavna. Lahko ti pomaga pogovor s starši, svetovalno službo ali z dijaki, ki že hodijo v določeno šolo. Pomaga tudi, če si iskren_a do sebe – ne glede na to, kaj si drugi mislijo ali pričakujejo.
Tudi če se odločiš za eno pot, to še ne pomeni, da boš po njej hodil_a do konca. Sistem omogoča prehode med smermi, dodatno izobraževanje, prekvalifikacije. Morda boš najprej izbral_a poklicno šolo in kasneje ugotovil_a, da te zanima študij. Morda boš začel_a v gimnaziji in spoznal_a, da si želiš konkretnejšega dela.
Ko izbiraš med poklicno in gimnazijsko smerjo, ne izbiraš prav ali narobe. Izbiraš tisto, kar ti v tem trenutku najbolj ustreza. V obeh primerih boš veliko pridobil_a, če boš v izobraževanje vložil_a sebe – svojo radovednost, trud in voljo do razvoja. Potem je vse mogoče.
