Znana situacija: zvezek je poln, snov pa še vedno ne gre v glavo.
Med poukom si pridno zapisoval/a, kar se ti je zdelo pomembno, doma pa ob ponovnem branju ugotoviš, da ti zapiski ne pomagajo prav dosti. Takrat postane jasno, da problem morda ni v snovi, ampak v tem, kako so zapiski napisani.
Katere napake pri zapiskih delamo skoraj vsi – in kako jih izboljšati?
Zapišemo vse, kar profesor pove
Ena najpogostejših napak je zapisovanje vsake besede, ki jo slišimo pri pouku. Strah, da bomo kaj pomembnega izpustili, vodi v dolge zapiske brez jasne strukture. Takšni zapiski so težko pregledni in pri učenju ne pomagajo, saj se v množici informacij izgubi bistvo. Veliko bolj učinkovito je zapisovati ključne pojme, definicije in primere ter snov kasneje doma dopolniti.
Zapiski so estetski, niso pa uporabni
Estetski zapiski so sicer prijetni na pogled, vendar lep videz sam po sebi ne pomeni boljše učne izkušnje. Če je več pozornosti namenjene barvam, podčrtavanju in risbam kot razumevanju snovi, zapiski hitro postanejo bolj okras kot orodje. Barve in poudarki imajo smisel le, če pomagajo ločiti pomembno od manj pomembnega.
Zapiske odpremo šele pred testom
Veliko dijakov zapiske sicer piše redno in sproti, redko pa jih pregleduje. Zvezki ostanejo zaprti do dneva pred testom, ko se učenje spremeni v stresno ponavljanje velike količine snovi. Kratek pregled zapiskov po pouku ali naslednji dan lahko močno izboljša razumevanje in zmanjša pritisk pred ocenjevanjem.
Kopiramo zapiske drugih
Izposoja ali fotografiranje zapiskov sošolcev je pogosta praksa, vendar pogosto neučinkovita. Vsak razmišlja drugače in ima svoj način razumevanja snovi. Zapiski, ki so jasni nekomu drugemu, niso nujno razumljivi tudi nam. Najboljši zapiski so tisti, ki so prilagojeni lastnemu načinu učenja, tudi če niso popolni.
Čez čas ne razumemo več lastnih zapiskov
Kratice, nejasne puščice in nedokončani stavki so uporabni le kratek čas. Ko se k zapiskom vrnemo čez nekaj dni ali tednov, pogosto ne vemo več, kaj smo z njimi želeli povedati. Če želimo, da nam zapiski res koristijo, jih moramo pisati dovolj jasno, da jih bomo razumeli tudi kasneje.
Kako torej pisati zapiske, da ti bodo koristili
Pri zapiskih si je smiselno zastaviti preprosto pravilo: zapisuj samo tisto, kar boš kasneje potreboval/a pri učenju. Med poukom to pomeni, da ne prepisuješ vsega, kar profesor pove, ampak si zapišeš ključne pojme, definicije in razlage, ki jih pove z drugimi besedami ali jih posebej poudari. Dolge razlage je bolje skrajšati v alineje ali kratke stavke.
Ko prideš domov, zapiske na hitro preglej in dopolni. Če je kakšna stvar nejasna, jo poskusi zapisati s svojimi besedami ali dodaj primer. Uporabno je tudi, da ob zapiskih zapišeš eno ali dve vprašanje, na katera snov odgovarja – če znaš nanju odgovoriti brez gledanja v zvezek, so zapiski dovolj dobri. Če ne, veš, kje imaš problem.
Zapiski niso namenjeni temu, da so lepi, ampak da so razumljivi in pregledni. Če jih čez teden dni brez težav prebereš in razumeš, si jih napisal/a pravilno.
